Načrtovani izklopi električne energije postajajo vse bolj razširjen ukrep v boju proti gozdnim požarom, zlasti v požarno ogroženih regijah. Gre za prakso, ki jo elektroenergetska podjetja izvajajo predvsem v obdobjih, ko vročina, suša in veter ustvarijo idealne pogoje za izbruh požarov. Čeprav gre za razmeroma nov pristop, se takšni varnostni izklopi že množično izvajajo v ZDA – v Kaliforniji, Teksasu, Novi Mehiki in drugod.
Ukrep naj bi preprečil scenarije, kakršnim smo bili priča v zadnjih letih. Samo januarja letos je v požarih v okolici Los Angelesa umrlo 30 ljudi, več kot 18.000 objektov je bilo uničenih ali poškodovanih. Leta 2023 so na Havajih z ognjem umrli več kot 100 ljudje. Požari so pustošili tudi na Portugalskem, v Južni Koreji, Avstraliji, pa tudi bližje – v Sredozemlju in Sloveniji, kjer se še vedno spominjamo največjega požara na Krasu.
Brez elektrike – a ne zaradi okvare
Za razliko od klasičnih izpadov elektrike, ki nastanejo zaradi okvare ali vremenskih poškodb na omrežju, so varnostni izklopi načrtovani vnaprej. Podjetja jih izvedejo preventivno, ko ocenijo, da bi lahko njihova infrastruktura – daljnovodi, transformatorji in drug sistem – v trenutnih razmerah sprožila požar. Izklop traja toliko časa, dokler se pogoji ne izboljšajo, kar pomeni, da so prebivalci lahko brez elektrike več dni.
V ZDA je ta praksa prvič dobila pravno podlago leta 2012, od takrat pa so jo razširili v številne zvezne države. Vendar enotnih pravil ni – podjetja izklapljajo elektriko po lastni presoji, najpogosteje ob kombinaciji visoke temperature, nizke zračne vlažnosti in močnega vetra. Na Havajih na primer sprožijo izklop, če vlažnost pade pod 45 % in veter preseže varnostni prag.
Velike motnje, a še večja odgovornost
Varnostni izklopi prinašajo tudi težave – vplivajo na delovanje podjetij, šol, bolnišnic, oskrbo z vodo in vsakdanje življenje prebivalcev. Leta 2010 naj bi samo Kalifornijo tovrstni izklopi stali več kot 13 milijard evrov, analiza iz leta 2019 pa je pokazala, da je kar 70 % lokalnih podjetij v enem samem okrožju utrpelo poslovno škodo.
Poseben izziv predstavljajo ranljive skupine – predvsem tisti, ki za preživetje potrebujejo električne medicinske pripomočke. Elektro podjetja zato opozarjajo, naj se prebivalci v ogroženih območjih pravočasno pripravijo, saj bo tovrstnih izklopov v prihodnje še več.
Ko ni mogoče tožiti narave
Požari imajo pogosto katastrofalne posledice in prizadeti iščejo odgovornega. Podnebnih sprememb sicer ni mogoče spraviti pred sodišče, elektro podjetja pa so zaradi svoje infrastrukture in finančnih sredstev vse pogosteje tarča milijonskih tožb. Z načrtnimi izklopi podjetja ne poskušajo le preprečiti požarov, ampak tudi zaščititi sebe pred pravnimi posledicami.
