Marsikateri subjekt v turističnem gospodarstvu se bori za preživetje. Državno pomoč prejemajo, a je ta pozna in ne bo zadostovala v obdobju podaljšanega zapiranja dejavnosti, so opozorili govorci na spletni okrogli mizi na Dnevih slovenskega turizma. Državni sekretar Simon Zajc je sicer naštel vrsto ukrepov, ki jih vlada že načrtuje za panogo.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Zajc je na spletnih Dnevih slovenskega turizma izpostavil številne vladne ukrepe v protikoronskih zakonih, kot so subvencioniranje čakanja na delo, subvencioniranje dela fiksnih stroškov ter podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Za delno povračilo plač je država v sektorju gostinstva in turizma izplačala 61,7 milijona evrov, je povedal.

V sedmem protikoronskem zakonu namerava ministrstvo uveljaviti dodatne ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij ter povečanje investicij SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. V posojilnem skladu za turizem SID banke je predvideno povišanje zneska na skupaj 200 milijonov evrov ugodnih kreditov.

90 milijonov evrov bo brezobrestnih kreditov na podjetniškem skladu, vključno s krediti za turistične agencije, saj bodo lahko stranke, ki so prejele dobropise, maja 2021 te začele unovčevati, če se ne bodo odločile za novo potovanje. Podjetniški sklad bo nudil tudi garancije za bančne kredite, skupno bi šlo za več kot 100 milijonov evrov, je izpostavil med drugim.

Kar nekaj sredstev bo v slovenski turizem lahko steklo prek evropskega načrta za okrevanje in odpornost, je dodal Zajc. 93 milijonov evrov nepovratnih sredstev naj bi usmerili v vlaganja v turistično in javno infrastrukturo, ohranitev ravni varnosti na področju turizma ter izboljšanje ugleda Slovenije kot zanimive destinacije za investicije v turizem.

Za izboljšanje letalske povezljivosti naj bi bilo namenjenih 76 milijonov predvsem povratnih sredstev, 47 milijonov bo šlo investicijam v infrastrukturo na področju kulture in kulturne dediščine. 200 milijonov finančnih instrumentov pa bo steklo prek SID banke.

Država želi sofinancirati tudi stroške hitrih covid-19 testov, je dodal Zajc. Hkrati pa si na gospodarskem ministrstvu prizadevajo za postopno odpravljanje ukrepov, ki prepoveduje opravljanje storitev. “Želimo, da se premisli strategijo, ki, glede na število novookuženih, ki ga še vedno beležimo, ni najbolj optimalna,” je izpostavil Zajc. Vse ukrepe sicer želijo sprejemati v soglasju s stroko in ostalimi resorji na vladi.

Na vprašanje o položaju turističnih vodnikov, ki so med najbolj prizadetimi segmenti turistične dejavnosti, je pojasnil, da ima Slovenska turistična organizacija (STO) že pripravljenih okoli 300.000 evrov novih sredstev za spodbujanje njihove ponudb. Ta sredstva bodo na voljo takoj, ko se odpre dejavnost.

Država turistični panogi sicer pomaga, a prepočasi in v premajhnem obsegu, so menili govorci na spletni okrogli mizi. Mestni hotelirji se borijo za preživetje, je spomnil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. “V Ljubljani smo prizadeti do 85-odstotno. Zaradi počasnosti, birokracije smo morali v naših hotelih odpustiti 60 odstotkov delovne sile in storitve zmanjšati na minimum. Trenutna situacija je izjemno kritična,” je podčrtal.

“Ne dovolj jasno in ne dovolj hitro”

V času čakanja na odprtje se morajo po njegovem sicer hotelirji pripraviti na nove goste z novimi pričakovanji bolj digitalne izkušnje. Prav tako je po njegovem smiselno, da svojo infrastrukturo preoblikujejo hoteli, ki so bili doslej usmerjeni v velike poslovne dogodke, saj se bo kongresni turizem ponovno vzpostavil najkasneje, vprašanje pa je tudi, v kakšni obliki.

Da država sicer pomaga, a “ne dovolj jasno in ne dovolj hitro”, je ocenil tudi kuharski mojster v Gostilni pri Lojzetu Tomaž Kavčič. Verjame sicer, da se bodo ljudje ob odprtju dejavnosti vrnili, zlasti tam, kjer so doslej čutili spoštovanje in prejeli vrednost za denar. “Kar smo doslej vlagali, se nam bo obrestovalo,” je ocenil.

V Avstriji so hotelirji v drugem valu epidemije ob podpori za ohranjanje delovnih mest dobili nepovratno pokritih 80 odstotkov lanskih prihodkov za oktober in november, za december je delež 50-odstoten, je pojasnil vodja oddelka F&B pri avstrijski skupini Falkensteiner Sebastian Postogna.

Tako se sedaj posvečajo vprašanju oblikovanja novih produktov in optimizacije na področju digitalizacije. “Medtem se v Sloveniji marsikdo ukvarja s tem, ali bo obdržal zaposlene, ali bo jutri še imel službo,” je dejal.

Med ključnimi izzivi turistične panoge v prihodnje bo prestrukturiranje državnega premoženja v turizmu, je izpostavila Ljubica Knežević Cvelbar z ekonomske fakultete. “To je sivina, ki je nad nami že zadnje desetletje,” je spomnila. Velik izziv bodo tudi naložbe, ki bi v koronski krizi lahko usahnile. Vsi sogovorniki so se strinjali tudi, da bo posebno dodatno pozornost potrebno nameniti kadrom.

STA