Črevesna mikrobiota lahko po nekaterih raziskavah vpliva na različne duševne procese in pojave, kot so čustvovanje, mišljenje, osebnost, soočanje s stresom, zaznava bolečine ter celo naše socialno vedenje. Naj bila tudi zmožna sprožati motnje v delovanju možganov ter povzročati duševne bolezni, kot so depresija in anksioznost. Prav zaradi teh ugotovitev, je mikrobiota lahko ključ do učinkovitega zdravljenja duševnih in nevroloških bolezni, morda pa bi lahko z znanjem o delovanju mikrobiote celo preprečili razvoj bolezni preden se te sploh pojavijo.
Podatki NIJZ (2019) kažejo, da so po številu izgubljenih koledarskih dni v Sloveniji duševne in vedenjske motnje že na tretjem mestu med najpogostejšim razlogi za bolniško odsotnost.
O duševnem zdravju je pomembno spregovoriti tudi v delovnem okolju
Če lahko za ustrezno prehrano zaposleni poskrbijo sami, pa lahko k boljši informiranosti in ozaveščenosti na področju zdrave prehrane in duševnega zdravja, prispevajo tudi delodajalci. Skrb za dobro počutje in duševno zdravje zaposlenih tako postaja vedno bolj pomembna tema tudi v delovnih okoljih.
Več kot 11.000 zaposlenih iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« je deležnih rednega informiranja in osveščanja na področju duševnega zdravja. Prav tako pa je njim in njihovim ožjim družinskim članom na voljo strokovna pomoč v primeru duševne stiske, ki poteka v elektronski, telefonski ali osebni obliki. Preko spletnega portala pa so zaposleni deležni tudi raznovrstnih vsebin v obliki člankov, novic, spletnih seminarjev, vprašalnikov ter kvizov.
Vas zanima več? Spremljajte spletno stran www.naprej.eu
