Noč čarovnic ali Halloween je praznik, ki se vsako leto praznuje 31. oktobra. Tradicija izvira iz starodavnega keltskega festivala v Samhainu, ko so ljudje prižgali kresove in nosili kostume, da bi odgnali duhove. V osmem stoletju je papež Gregor III. v dan vseh svetih (1. november) vključil nekaj tradicij Samhaina.

Zvonjenje pri sosedovih in polne vreče sladkarij

Večer pred “vsemi svetimi” je bil sprva znan kot All Hallows Eve, kasneje pa noč čarovnic. Sčasoma se je noč čarovnic razvila v dan aktivnosti, kot so trick-or-treating (zbiranje sladkarij po hišah), carving jack-o-lanterns (izrezovanje strašnih buč), praznična srečanja, izdelovanje in nošenje kostumov, ti so po večini strašni ter večerne zabave s tradicionalnimi jedmi.

Med najbolj priljubljene kose okrasja zagotovo sodijo buče, velike oranžne lepotice, ki jih izdolbemo, vanje pa postavimo svečo in jih namestimo pred vhod.

V zadnjem desetletju ali dveh je praznovanje noči čarovnic vse bolj priljubljeno tudi pri nas. Če sprehajanje od vrat do vrat ter deljenje slaščic morda še nista močno zakoreninjena, pa se mladi in stari radi prepustijo izdelovanju strašnih ali zabavnih mask, okraševanju prostora, predvsem pa je noč čarovnic priložnost za tematsko zabavo.

Čez lužo je navada, da našemljeni otroci zvonijo na vratih domov. Če jim lastnik ponudi slaščice, mirno odidejo, če pa jim sladkarij ne da, se lahko prav poredno znesejo nad njegovim domom.

Med najbolj priljubljene kose okrasja zagotovo sodijo buče, velike oranžne lepotice, ki jih izdolbemo, vanje pa postavimo svečo in jih namestimo pred vhod.

Legenda o Jacku

Rezljanje buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti.

Jack naj bi bil premeten mladec, ki je večkrat prevaral samega vraga. Legenda govori, da je imel zelo rad alkohol in je nekoč vragu v zameno za pijačo ponudil svojo dušo. Vrag se je spremenil v kovanec za plačilo rujne kapljice, Jack ga je vtaknil v žep, kjer je imel skrit križ. Vrag se zato ni mogel spremeniti nazaj in to je storil šele, ko je kovaču obljubil, da deset let ne o izterjal njegove duše. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj.

Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v raj, a na vratih v pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico.

Tako je Jack O’Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.

Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbeno repo v mraku. Tako je Jack O’Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi. Na noč čarovnic je zato navada, da izdolbemo buče in v njih namestimo svečo, kar naj bi pregnalo.

V 16. stoletju je rezljanje buč postalo stalnica tudi v Ameriki, kasneje pa se je preselilo tudi v Evropo.

Priložnost postati nekdo drug

Čeprav noči čarovnic v Sloveniji ne praznujemo ravno dolgo se zdi, da se je v zadnjih letih “dobro prijela” predvsem zato, ker nudi veliko zabave, možnost za druženje in nenazadnje možnost, ko se za en večer spremenimo v nekoga čisto drugega.

Če so popoldanske ure tradicionalno namenjene otrokom in družini, je treba priznati da imata svojo moč predvsem mrak in noč. Da je šemljenje in tradicionalno strašenje vedno bolj popularno zgovorno govori tudi dejstvo, da boste v kolikor niste povabljeni na kako domačo zabavo, tudi sicer po javnih mestih, klubih in koncertnih dvoranah prav v noči 31. oktobra našli veliko ponudbe za zabavo.