Verjamemo v enakopravnost žensk in moških. Verjamemo, da ljudi ne smemo ocenjevati na podlagi njegove rasne ali etnične pripadnosti. A ljudje imamo v naših spominih veliko stereotipov in asociacij, zato obstaja precejšnja verjetnost, da se kdaj odzovemo tudi na način, s katerim te vrednote v hipu pokosimo. Kako – če sploh – lahko to nezavedno pristranskost presežemo?

 

Ko se v določeni situaciji odzovemo v nasprotju s svojimi sicer sprejetimi vrednotami in prepričanji, se v nas vzbudi občutek krivde in najlažje ga premagamo, če za svojo reakcijo poiščemo enostaven izgovor. Morda se tudi opravičimo, a napaka je storjena in lahko ima posledice. Zato je dobro vedeti, da lahko z malo vaje razvijemo več zavedanja o lastnih miselnih procesih in reakcijah. Z nekaj truda smo vsi sposobni narediti določene korake, da bodo tudi naša dejanja sledila našim vrednotam in temu, kar želimo biti.

 

Starizem še vedno družbeno sprejemljiv

V času epidemije se je dobro pokazalo, da je diskriminacija starejših pri nas še kako prisotna, se celo povečuje in ostaja družbeno sprejemljiva. Družbena enakopravnost starejših je morda naš cilj, ki pa še zdaleč ni dosežen. Zato ni čudno, da se pristranskost do starejših v vsakodnevnih odnosih veliko bolj tolerira kot nekatere druge pristranskosti. Zahodna kultura ne pozna takšnega čaščenja starejših kot druge kulture. Zato se dogajajo marsikatere krivice in zato ostajajo modrost, znanja in izkušnje, ki si jih naberemo z leti, marsikdaj preslabo izkoriščene. Če bi bolj spoštovali starejše in njihovo modrost, bi bilo boljše za vse. Tudi zato, ker je starizem diskriminacija, ki je na koncu poti usmerjena proti slehernemu človeku.

 

Starostno raznoliki in vključujoči delovni timi?

Na globalni ravni postaja delovna sila vse bolj starostno raznolika, a v praksi se starejši delavci še vedno soočajo s pristransko obravnavo. V postopku iskanja novih sodelavcev in sodelavk so manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja jih prezrejo, njihova zaposljivost je na splošno veliko nižja kot v populaciji srednje starosti. Razlog za takšno stanje se skriva tako v eksplicitno kot v implicitno izraženih predsodkih in diskriminaciji do starejših, lahko se jih niti ne zavedamo. Pogosto gre za skupek majhnih pristranskosti, ki se na koncu odrazijo v izključevanju starejših in dajanju prednosti mlajšim.

 

Če si resnično želimo ustvariti okolje, v katerem lahko vsi uspevajo, bomo morali še marsikaj spremeniti, sprejeti ustrezne ukrepe na ravni države in na ravni podjetij ter jih tudi izvajati, sistematično in dosledno. Pomembno pa je, da se začnemo spreminjati tudi posamezniki in posameznice, da razmislimo o svojih prepričanjih in dejanjih ter sprejmemo starost brez predsodkov. Strokovnjaki ob tem izpostavljajo, da imajo lahko starejši, kot posledica dolgoletnega stanja starizma v družbi, do neke mere vgrajeno nezavedno pristranskost glede starosti, tudi do sebe in svojih sposobnosti. To je lahko izjemno škodljivo, saj ko verjamemo v omejitve lastnih zmogljivosti, znižujemo svoje ambicije ter postopoma nehamo razvijati svoje spretnosti in veščine, znajdemo se v začaranem krogu. A rešitve obstajajo in zdaj je pravi čas, da jih začnemo udejanjati. 

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.