Najbolj očiten znak demence je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Pogosto je prizadeta tudi bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Predvsem pozneje se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje.
Pešanje spomina sicer še ne pomeni nujno Alzheimerjeve bolezni ali demence. Vzroki za motnje spomina so različni, lahko so tudi normalen del starosti. Ob tem mnogi ugotavljajo, da se je v epidemiji covida kompleksnost te bolezni še razmahnila: izpostavlja vrsto vprašanj, povezanih z demenco. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da lahko nevrološke posledice covida povečajo verjetnost razvoja demence in vplivajo na hitrost razvoja patoloških sprememb v možganih. Strokovnjake za demenco skrbi povezava med demenco in nevrološkimi simptomi, zato skušajo o povezavah dognati čim več in pripraviti priporočila za spopadanje z boleznijo.
Ozaveščenost je, tako kot pri praktično vseh boleznih, izjemno pomembna, je osnova za pravočasno diagnozo, saj hitro prepoznavanje znakov demence, diagnoza, ustrezno zdravljenje in način življenja pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnikov in njihovega okolja.
Demenca ni enostavna bolezen, v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo ni. V Sloveniji živi več kot 34 tisoč dementnih, za vsakega v povprečju skrbijo še trije ljudje. Do leta 2040 naj bi se število ljudi z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70 tisoč obolelih in več kot 200 tisoč ljudi, ki bodo skrbeli zanje, kar pomeni, da bo z boleznijo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300 tisoč ljudi.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
