Nedavno smo si na eni od komercialnih televizij lahko ogledali komedijo Pripravnik. V njej 70-letni vdovec Ben (igra ga nepozaben in vedno odličen Robert De Niro) ni najbolj zadovoljen z dolgočasnim življenjem vdovca in upokojenca. Zato se prijavi na razpis za pripravnika v podjetju mlade direktorice in lastnice Jules (igra jo odlična Anne Hathaway).  Njeno podjetje se ukvarja s spletno prodajo modnih artiklov, torej gre za posel, ki ga v času, ko je bil Ben na vrhu svoje kariere, sploh še ni bilo. Treba  je še dodati, da to ni bil razpis za mlade pripravnike, podjetje se je namreč odločilo, da bo v 260-članski in izrazito mlad kolektiv, kjer ni videti praktično nikogar, ki bi jih imel več kot trideset, sprejelo šest seniorjev. Kako se bo torej znašel pripravnik pri sedemdesetih v svetu, ki deluje na 1000 obratov, ki komunicira 100-% digitalno, kjer ne vedo, kaj je poslovni kovček, in kjer veljajo drugačna pravila glede enakosti spolov in razdelitve vlog v družini?

Medgeneracijsko sodelovanje

No, skozi dogajanje spoznavamo, da sploh ne težko, saj so izkušnje, življenjska modrost in zdrav razum, ki ga je Ben pridobival skozi celo življenje, v resnici ključni dejavniki ne le v poslovnem, temveč tudi v zasebnem življenju. Izkaže se, da se življenjske izkušnje dobro ujamejo z mladostno zagnanostjo, sploh če sta vmes dobra volja in želja delati in hkrati živeti. In izkaže se, da si mlajši in starejši zaposleni lahko veliko izmenjajo – mladi se čudijo in hkrati srkajo modrosti starejšega Bena, ki pa se, ob njihovi pomoči, brez problemov znajde tudi na facebooku.

Zabavna komedija je res samo film, ki pa skozi zgodbo pove več kot mnoge študije in suhoparni podatki. Izpostavi situacijo, ki je pri nas nismo vajeni – k problemu medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu pristopi optimistično, z dobro voljo, neformalno.

Izpostavljanje problematike na humoren način

Če pri nas v Google vpišete »zaposlimo starejšega delavca«, boste najprej naleteli na informacije, da lahko na javnem povabilu Zavoda za zaposlovanje pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so starejši od 50 let oziroma so dopolnili 30 let ali več delovne dobe. Povabilo je na tem mestu že nekaj let in ga absolutno pozdravljamo – je odličen način poseganja države v problematiko brezposelnosti, ki velikokrat prizadene starejše, za katere v mnogih podjetjih ne najdejo pravega mesta. Pozitivnih in zabavnih zgodb ne boste našli v izobilju. Toda tisto, kar želimo izpostaviti, je način pristopa – formalnosti so seveda potrebne in država jih mora sistematično urejati. Nujno pa je k problematiki pristopiti tudi na enostaven, tudi humoren način in tako odstirati ageizem oz. starizem, ki se je v zadnjih letih pritihotapil v naš vsakdan.

Staranje pri sebi težko opazimo

S staranjem seveda ljudje izgubljamo dinamiko, moč, pri šestdesetih ne moremo preteči toliko kilometrov v tako kratkem času, kot to zmore mladenič pri petindvajsetih! Seveda pa to še ne pomeni, da ne zmoremo teči. Staranje je naraven proces, ki ga pri sebi precej težje opazimo. Narava je namreč poskrbela, da zadeva poteka zvezno, staranje je del našega življenja, gube sicer opazimo, počasi postajajo del nas, pa vendar smo to še vedno mi. Takšni kot smo bili, z vsemi svojimi vrednotami, čustvovanji, strahovi in željami.

In ker je staranje proces, ga moramo tako tudi sprejemati. Izkušnje, ki nam jih čas da, moramo prenašati naprej, tako doma svojim otrokom in vnukom kot tudi v službi – mladim pripravnikom.

Slovenija je hitro starajoča se država. Za naslednjih nekaj desetletij so napovedane minimalne spremembe v številu prebivalstva, a velike spremembe v starostni strukturi. Do leta 2050 naj bi se delež delovno sposobnih prebivalcev zmanjšal na polovico vseh prebivalcev. Delež starejših od 65 let naj bi se podvojil, leta 2050 naj bi ti predstavljali 30 % vseh prebivalcev. Zato poskrbimo, da bomo v dobri delovni kondiciji, podjetja pa morajo razmišljati o delovnih mestih, ki bodo omogočila primerna mesta starejšim, ki mogoče res delajo nekoliko drugače kot mladi, vendar njihove izkušnje in delo prav tako štejejo.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.