Preverjamo kako težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Govorili smo s predsednico Srpskega kulturnega društva Maribor Jasmina Krapše, ki že več kot 30 let dela kot kemijski tehnik v laboratoriju NLZOH v Mariboru.
Prevzela jo je zaskrbljenost
»Iskreno priznam, da moje misli v teh dneh begajo. Sprašujem se ali sem v resničnem času in ali je vse kar se dogaja res, oz. ali je potrebno vse kar se dogaja? Po drugi strani pa tisti, ki me dobro poznajo vedo, da sem večkrat v zadnjem času poudarjala, da se bo nekaj »moralo« zgoditi, saj smo kot človeštvo zabredli na veliko področjih in potrebujemo resetiranje, kot jaz temu pravim. In zgodilo se je,« nam je dejala in dodala, da jo je ob vsem prevzela zaskrbljenost kaj vse podobnega oz. nenadzorovanega se še lahko zgodi.
»Kršitve so bile in bodo. Takšni ljudje pač tudi obstajajo. Sama se zavedam sreče in življenja v hiši, s svojo lastno zeleno površino, ki omogoča bistveno lažje soočanje z potrebnimi varnostnimi ukrepi.«
»Kršitve so bile in bodo. Takšni ljudje pač tudi obstajajo«
»Ne hodim v službo, kajti moje delo, ki ga osebno opravljam, ni nujno v teh dneh in je tovrstnih kemijskih analiz trenutno minimalno. Zato ne poznam realne slike v mestu, saj sem že ves mesec res pridno doma,« pove. Meni, da večina ljudi disciplinirano sledi navodilom in ostaja doma. Seveda so kršitve, a kot doda, se ji zdi to v manjši meri kot po drugih državah in čeravno tega ne odobrava, se ji zdi nekako razumljivo. »Kršitve so bile in bodo. Takšni ljudje pač tudi obstajajo. Sama se zavedam sreče in življenja v hiši, s svojo lastno zeleno površino, ki omogoča bistveno lažje soočanje z potrebnimi varnostnimi ukrepi.«
»Nato smo se »navadili« in sprejeli situacijo ter poskrbeli za duševni mir in poiskali vsak svoje aktivnosti, ki so bile zanemarjene in tokrat dobile priložnost za realizacijo.«
Najprej živeli v rutini zmedenosti in strahu
Doma je že mesec dni, tako ga opiše: »Prvi teden je bil v »vakumu«, tako bi ga najlažje opisala. Skupaj z možem in hčerko smo živeli, dobesedno živeli in nič drugega. Presedali smo se pred TV, k mizi, spat in tako živeli v rutini zmedenosti in strahu med številkami, ki so nam bile posredovane iz javnega obveščanja. Nato smo se »navadili« in sprejeli situacijo ter poskrbeli za duševni mir in poiskali vsak svoje aktivnosti, ki so bile zanemarjene in tokrat dobile priložnost za realizacijo. Mož z moškimi popravki pri hiši, jaz prav tako z zelenimi opravili okoli hiše, ki jih je v tem času na pretek, z čiščenjem vrtne ute, pospravljanjem garderobnih omar in podobnih reči.«
»Morda, srčno upam, nas je dogajanje povezano z virusom, vsaj večino streznilo in se bomo zavedali pozabljenega. Vsega ostalega se bojim, da ne moremo nadzorovati.«
»Resnično upam, da se iz vsega kar te dni doživljamo, ponovno naučimo biti vse kar smo pozabili v naglici hitenja, ko smo se pehali za nečim. Vse to pehanje nas je vztrajno spreminjalo in pozabili smo biti ljudje, sodelavci, sosedje, starši, v pravem pomenu. Pozabili smo se ustaviti, čutiti in zavedati drobnih reči, predvsem skromnosti, ki pa pravzaprav naredi velike ljudi. Spoštovanje sebe kot prvega, da bi lahko drugim dali in dobili tisto kar pogrešamo, priznali to ali pa ne,« pove in doda, da nas je materializem in vse kar nam sodobni svet in človeški um nudita, pokvaril in večina ljudi je bila v neki rutini nezadovoljnega vsakdanjika. »Morda, srčno upam, nas je dogajanje povezano z virusom, vsaj večino streznilo in se bomo zavedali pozabljenega. Vsega ostalega se bojim, da ne moremo nadzorovati.«
V teh dneh je posebej ponosna na humanitarno akcijo »Podprimo heroje«, ki jo je sprožila Zveza Srbov Slovenije in Nacionalni svet Slovencev Srbije. »V tej akciji se trudimo pridobiti čim več sredstev vseh oblik za pomoč zdravstvenemu osebju v obeh državah, Sloveniji in Srbiji.«
Tudi če eno leto ne bomo šli na morje ali v tujino, vse to je zanemarljivo
»Vsem bralcem, znancem in prijateljem želim še strpnosti in razumevanja, ki bodo potrebni v času ki bo sledil, ko se bomo postopoma vrnili v normalno življenje. Res si želim, da ne bi samo godrnjali in kritizirali ter negodovali nad tem in onim. Vsi bomo morali državi domovini Sloveniji, edini, ki jo imamo pomagati po svojih močeh, posledično tudi sebi. Tudi če eno leto ne bomo šli na morje ali v tujino, vse to je zanemarljivo. Veliko več štejejo druge reči. Predvsem zdravje in ljubezen v krogu družine,« pove ob koncu.
