Preverjamo kako težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Govorili smo s Petro Greiner, ustanoviteljico Zavoda 13.
Brez priprav in povečanja zalog hrane
Doma je ostala na dan, ko smo preko medijev izvedeli, da se iz šol selimo domov. »Posebnih predpriprav ni bilo in zalog hrane nismo povečali. Doma imam zaradi Sofie ves čas razkužilo, zataknilo se je le pri maskah, ki jih ni bilo mogoče kupiti v lekarnah. Všeč mi je, da jih sedaj ljudje šivajo sami in tako zaščitimo sebe. Je pa še vedno preveč neodgovornih posameznikov, ki jih med policah srečaš brez kakršnekoli zaščite,« pove Petra.
»Skratka spomladansko generalno čiščenje v pravem pomenu besede je prišlo na urnik predčasno in v njem smo sodelovali vsi.«
Kot priznava, je imela sprva nekaj tesnobnih občutkov, ampak jo je vsakdanje delo doma držalo na pozitivni gladini. »Ni prijetno, ampak če druge možnosti ni, se človek pač sprijazni in potem znotraj okvirjev pač počne vse tisto, kar se da.« Sama je z otroki očistila vse omare v kuhinji in možu zlikala srajce. »Skratka spomladansko generalno čiščenje v pravem pomenu besede je prišlo na urnik predčasno in v njem smo sodelovali vsi,« se pošali.
Problem tudi starejši, ki ne znajo biti doma
Povprašali smo jo, ali meni, da ljudje sledimo navodilom in ostajamo doma. Odgovorila nam je: »Ljudje ob tovrstnih navodilih ne reagiramo takoj in menimo, da bi morali predpise upoštevati le drugi. Kar spomnimo se kakšna zmeda je bila prisotna prve dni v trgovinah. Ljudje samodejno niso upoštevali varnostne razdalje in v bistvu smo si še naprej dihali, da rečem pogovorno – ‘za ovratnik’.«
Ob tem dodaja, da opaža, da so večji problem starejši, ki kljub ponudbi, da jim mlajši prinesejo iz trgovine vse potrebno, ne znajo biti doma. »Tako ogrožajo sebe in druge, kar pa ne opažam le sama, temveč tudi ostali. Pogrešam malo več dopuščanja, da zanje poskrbimo, jim pomagamo in zavedati bi se morali, da jim s tem nihče ne odvzema dostojanstva. Po drugi strani pa so moji vrstniki še do nedavnega hodili enkrat k enim, drugič pa k drugim staršem na kosila, ne da bi se zavedali, da je bistvo karantene ta, da virusa ne širimo naokrog. Vemo namreč, da je posameznik kužen veliko prej, kot se pokažejo prvi znaki.«
Z možem tudi sicer delata od doma, zato sta družbe drug drugega že vajena
Njena jutra so vse dni v letu identična: »Sama poskrbim v celoti za Sofio, mož pripravi zajtrk in po kavi se prične delo. Oba več ali manj tudi sicer delava od doma, zato sva dopoldanske družbe drug drugega navajena. Sedaj sem se morala preleviti še v učiteljico, negovalko, specialno pedagoginjo in še kaj.« Če pri prvorojenki glede šole ni potrebovala nobenega nadzora, mora ob prvošolčku sedeti ves čas. To je, kot priznava, naporno zanj in zanjo. »Ampak ob Sofii sem doživela še hujše trenutke, tako, da bom te tedne preživela še to.«
»Ne vem kdaj bomo spet dobili priložnost, da si resnično odpočijemo in smo intenzivno z družino – čeprav je na čase priznali ali ne, še kako naporno.«
»In vsako zimo se poslovimo od nekaj teh otrok, pa o tem ne piše nihče«
»Kronično bolni ljudje in starši posebnih otrok, ki so veliko v bolnišnicah ali bolni doma, smo na tovrstne ukrepe že navajeni. Čez zimo jih ščitimo tako, da so redko zunaj. Umivanje rok ob prihodu v stanovanje je zapovedano tako za domače, kot goste. Kašljamo v rokav oz. se domači bolnik drži daleč od posebnih bratcev ali sestric. Izogibamo se gneči in podobno,” je še pojasnila in dodala, da se zavedajo, da lahko že zaradi gripe ali pljučnice tak posameznik zelo hitro umre. »In vsako zimo se poslovimo od nekaj teh otrok, pa o tem ne piše nihče.«
»Upam, da se bo ta praksa v tako širokem obsegu obdržala tudi po preklicu vseh zaščitnih ukrepov, kot je redno in temeljito umivanje rok! Bolnih bi bilo tako čez običajno zimo bistveno manj.«
»Všeč mi je, da ste mediji pričeli opozarjati na kupovanje lokalnih pridelkov, če se da brez trgovskih posrednikov, kar sami, počnemo že leta. Podpiramo domače kmete, pridelovalce vin, druge obrtnike in oblikovalce oblek ter nakita. To je izrednega pomena za domače gospodarstvo, nisem pa čisto prepričana, da se tega prav zares zavedamo. Upam, da se bo ta praksa v tako širokem obsegu obdržala tudi po preklicu vseh zaščitnih ukrepov, kot je redno in temeljito umivanje rok! Bolnih bi bilo tako čez običajno zimo bistveno manj.«
In kaj sporoča vam našim bralcem?
»Sedaj nam je verjetno že jasno, da so ukrepi nujni in potrebni, da zaščitimo najranljivejše skupine in sami sebe. Te dni lahko preživljajmo kvalitetnejše kot sicer, čeprav bolj izgleda, da imamo vsi hišni pripor. Ne vem kdaj bomo spet dobili priložnost, da si resnično odpočijemo in smo intenzivno z družino – čeprav je na čase priznali ali ne, še kako naporno.«
Ob tem dodaja, da je sicer rutina zelo koristna, ne ve pa, kako bi dneve preživljala sama, če bi bila brez otrok. »Verjetno bi bila ves dan v pižami in s filmi, ki jih še nisem uspela pogledati. Uživala bi tako, kot mi ni uspelo niti v študijskih letih.«
