Veliko parov pred ločitvijo se sprašuje, kako poteka postopek ločitve ter kakšne pravice ima vsak posameznik. O postopku ločevanja, pravicah, delitvi skrbništva nad otroki in premoženja smo se pogovarjali z Zavodom PIP – Pravni in informacijski center Maribor.

Dve možnosti razveze

Do razveze zakonske zveze je mogoče priti na dva načina: Prvi način je sporazumna razveza, ko oba zakonca soglašata z ločitvijo in sta se sama dogovorila o varstvu in vzgoji otrok (mladoletnih), njihovem preživljanju in stikih ter o delitvi premoženja.

Drug način je razveza brez sporazuma, kadar se zakonca ne moreta sporazumeti o razvezi zakonske zveze ali o drugih vprašanjih v zvezi skupnimi otroki in/ali skupnim premoženjem.

»V primeru sporazumne razveze vložita zakonca na sodišče sporazumni predlog za razvezo, kjer jima ni potrebno navajati razloga za ločitev. Če imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni Center za socialno delo na predhodno svetovanje. Zapisnik o svetovanju morata namreč obvezno predložiti predlogu za razvezo. Predlog za sporazumno razvezo oziroma ločitev tako pride v poštev v primeru, ko oba zakonca soglašata z razvezo zakonske zveze, nimata skupnih mladoletnih otrok ali imata skupne mladoletne otroke, pa oba soglašata glede vprašanj skrbništva, stikov in glede višine preživnine,« zapišejo na PIP.

Preden sodišče zakonsko zvezo razveže, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok, ter pridobiti o tem mnenje CSD. Če otrok izrazi svoje mnenje, ga sodišče pri svoji odločitvi upošteva.

Če pa zakonca z razvezo ne soglašata ali sporazumna razveza ni mogoča, lahko vsak izmed njiju pred sodiščem predlaga razvezo zakonske zveze. Na zavodu PIP pojasnjujejo: »Zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev in sodišče jo razveže s sklepom v nepravdnem postopku. Razlog (npr. nevzdržnost) je v tem primeru potrebno navajati, kar je glavna razlika od sporazumne razveze, kjer razloga ni potrebno navajati.«

Zakonska razveza se zgodi tudi, če se zakonca ne strinjata

Predlagatelj vloži predlog za razvezo zakonske zveze na okrožno sodišče, na območju katerega ima njegov zakonec. »V tožbi mora zakonec zapisati zahtevo, da se zakonska zveza razveže in kratko obrazložitev zakaj je zakonska zveza postala nevzdržna,« zapišejo PIP. Nezvestobe tako ni potrebno posebej dokazovati, v primeru nasilja pa so po navadi v teku še drugi postopki.

Na uradnih spletnih straneh sodišča je mogoče zaslediti podatek, da traja postopek razveze povprečno 4 mesece, trajanje je vedno odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku. Če gre za razvezo z otroki, postopek povprečno traja okrog 7 mesecev, je pa tudi v tem primeru trajanje postopka odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

Med drugim je mogoča tudi možnost mediacije, kjer se lahko zadeva ob privolitvi obeh zakoncev tudi uspešno reši. »Če se z mediacijo zakonca ne strinjata ali ni uspešna, pa sodišče razpiše narok za obravnavanje zadeve in nanj povabi stranke,« še dodajo na zavodu PIP.

Delitev premoženja lahko traja tudi več let po uradni ločitvi

Zakonska zveza se v primeru podaje predloga za razvezo s strani enega zakonca vedno razveže, četudi drug zakonec temu morda nasprotuje. »Če se zakonca ne sporazumeta glede delitve premoženja, ju sodišče praviloma napoti na pravdo, ki poteka ločeno od postopka razveze zakonske zveze in nanj nima vpliva.« Na ta način sta lahko zakonca razvezana že nekaj let, ko se zaključi postopek delitve skupnega premoženja.

Skupno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonca oz. partnerja pridobita med trajanjem zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti z delom ali odplačno. V sodnem postopku, ki se začne s tožbo na delitev skupnega premoženja, se torej deli skupno premoženje zakoncev oz. partnerjev.

Vsak od zakoncev lahko vloži zahtevek za svoj večji prispevek k skupnemu premoženju, če ima za to primerno dokazilo. Kot pojasnjujejo na PIP, je mogoče različna razdelitev premoženja: »Če zakoncu to uspe, lahko sodišče določi tudi različne deleže (npr. 60-40, 70-30,.). V postopku za delitev skupnega premoženja je potrebno najprej ugotoviti obseg skupnega premoženja in deleže zakoncev na
skupnem premoženju. Šele v drugi fazi pa pride v poštev sama delitev premoženja.«

Razlog za razvezo ne vpliva na odločitev o varstvu in vzgoji otrok

Razlogi za razvezo zakoncev, kamor sodi nevzdržnost enega ali drugega zakonca na odločitev o varstvu in vzgoji otrok ter stikih in preživljanju ne vpliva. Sodišče na ta način upošteva zgolj odnos vsakega starša do skupnih otrok in ne odnosa med staršema.

V praksi se tako pogosto dogaja, da eden izmed zakoncev prepreči stik drugega zakonca z otrokom. V takšnih primerih sodišče določi način za izvrševanje stikov z začasno odredbo.

Stroški ločitvenega postopka so zelo različni in variirajo od zahtevnosti ter dolgotrajnosti postopka.