V Mestni občini Maribor je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v letu 2023 trajala povprečno 16 dni na leto, kar je manj od slovenskega povprečja 19 dni, kažejo najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju prebivalcev občin.
Odzivnost Mariborčanov na preventivne programe nižja
Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila v Mestni občini Maribor 59,4-odstotna, kar je nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 65,3 odstotka.
Slabša je tudi presejanost v Programu Zora za raka materničnega vratu, ki v štajerski prestolnici znaša 70,3 odstotka, v Sloveniji pa 74,5 odstotka, kažejo podatki iz publikacije NIJZ z naslovom Zdravje v občini 2025.
Težave s krvnim tlakom pod državnim povprečjem
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil v mariborski občini nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu povprečju.
Pri povprečju je tudi delež uporabnikov pomoči na domu ter telesni fitnes otrok. Prekomerno prehranjenih je okoli 24 odstotkov otrok, kar je podobno kot drugod v državi.
Manj tudi nesreč pod vplivom alkohola
Nižji od slovenskega povprečja pa je delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Teh je na mariborskem območju 6,24 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje 8,37 odstotka.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora v Mariboru znaša 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Število primerov kapi in novih primerov raka je povprečno, slabše pa se mesto po podatkih NIJZ odreže pri novih primerih pljučnega raka.
Statistično slabša od povprečja preostale Slovenije je občina tudi po umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila v Mestni občini Maribor 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9, izhaja iz podatkov NIJZ.
