Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec marca objavilo javni razpis za letalsko obrambo pred točo. Letos je razpis objavljen prej kot običajno, rok za prijavo pa je 28. april. Kot edini izvajalec v Sloveniji se bo nanj tudi tokrat prijavil Letalski center Maribor.
Za leto 2025 je predvidenih 280 tisoč evrov sredstev, pri čemer približno tretjino zagotovi država, preostanek pa prispeva 71 občin. Kljub temu vodja obrambe pred točo Darko Kralj opozarja, da so ta sredstva daleč od zadostnih. »Delamo zgolj za preživetje. Vsako leto letimo več ur, kot jih imamo po pogodbi, in to na račun posadke. Ne upam si niti reči, da bi jim še kje kaj vzel,« je iskren Kralj, ki ocenjuje, da bi za normalno delovanje potrebovali okoli 1,5 milijona evrov letno.
[[image_1_article_76002]]
Eno protitočno letalo v Sloveniji brani območje velikosti štiri tisoč kvadratnih kilometrov, ki zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.
Neviht vse več, sredstva ostajajo ista
Čeprav je bil razpis letos objavljen nekoliko prej kot običajno, Kralj ocenjuje, da bodo pogodbo podpisali šele v sredini maja. Medtem pa vreme ne čaka – Slovenija se vse pogosteje sooča z močnimi neurji in točo, ki povzroča obsežno škodo. Ravno na dan objave razpisa, 25. marca, je v Podravju padla prva sicer manjša toča. »Ozračje se segreva, posledično so nevihte pogostejše in intenzivnejše. Zdaj bi morali čas delovanja podaljševati, delati še kak mesec več. A tako čas kot sredstva ostajajo enaka že pet let,« opozarja Kralj.
Meteorologi portala Severe Weather Europe so sicer že izdali prvo veliko napoved za poletje.
Trenutno kaže, da lahko v prehodnem obdobju t.j. maja v Sloveniji pričakujemo več padavin, temperature pa bi lahko bile za kar dve stopinji višje od povprečja. Julij bo eden od najbolj vročih mesecev poletja, saj bo v osrednjem delu Evrope pričakovati povečano število vročinskih valov. Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo in severno Evropo bo povzročilo suhe pogoje in povečanje temperature v Sloveniji.
Avgusta bo po trenutnih napovedih vremenoslovcev vročina na višku. Vzhodni del Evrope bo še naprej pod vplivom stabilnega visokega tlaka, ki bo omogočil rast temperatur. Dnevi bodo še naprej izredno vroči, z nekaj kratkotrajnimi padavinami, ki bodo verjetno posledica zračnih tokov iz vzhoda, še napovedujejo vremenoslovci.
Napovedi za tako daljno prihodnost, torej nekaj mesecev, seveda niso najbolj zanesljive in se lahko še spremenijo, a trenutni obeti ne kažejo nič dobrega.
V Sloveniji letalsko obrambo pred točo trenutno izvaja le ena cessna 206, ki je stara že 35 let. Letalski center Maribor je leta 2022 v Veliki Britaniji sicer kupil drugo, zmogljivejše letalo, a to tudi letos še ne bo poletelo. »Največji problem je pomanjkanje interesa. Verjetno je to zadnjič, da smo kaj iz lastnega žepa vložili za to državo,« pravi Kralj.
PREBERITE ŠE: Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor
[[image_2_article_76002]]
»Če ne bomo ukrepali, bo škoda iz leta v leto večja«
Letalsko obrambo pred točo vseskozi podpira tudi Sindikat kmetov Slovenije, ki opozarja, da gre za zaščito ne le kmetijskih pridelkov, temveč tudi gospodarskih objektov, vozil in zasebnih vrtov. »Verjamemo, da se z letalskim posipavanjem toče nosnih oblakov zmanjša velikost ledenih zrn, kar posledično pomeni manj škode,« pojasnjuje predsednik sindikata Anton Medved.
Ob tem poziva državo, da se sistematično loti reševanja problema in vzpostavi celovit sistem varovanja pred točo, po vzoru Avstrije. »Vsi vemo, da je za učinkovito zaščito potrebno tripartitno varovanje – z mrežami, letali in zavarovanji,« poudarja Medved. Po njegovem mnenju bi morala država investirati tudi v radar, namenjen zgolj spremljanju neviht s točo, in razmisliti o dvonamenski uporabi gasilskih letal za obrambo pred požari in točo.
Sindikat kmetov Slovenije tako poziva ministrstvo, naj čim prej podpiše pogodbo za letošnjo sezono in zagotovi dodatna sredstva, da bi lahko drugo letalo čim prej začelo z delovanjem. »Če ne bomo ukrepali, bo zaradi vse pogostejših neurij škoda iz leta v leto večja, pridelek pa vsako leto manjši,« opozarja Medved.