Mestna občina Maribor (MOM) za prihodnje leto načrtuje obnovo Rotovškega trga in Mariborske knjižnice. Poleg slednje občina namerava obnoviti tudi prostore nekdanjega redarstva, kjer bodo novi razstavni prostori Umetnostne galerije Maribor (UGM), medtem ko bo v rotovški kleti svoje prostore dobil art kino. Na tiskovni konferenci so včeraj svoje poglede in pričakovanja glede obnove predstavili mariborski župan Saša Arsenovič, podžupana Gregor Reichenberg in Alenka Iskra, arhitekt Rok Žnidaršič iz podjetja Medprostor-Arhitekturni atelje in direktorici Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor, Dragica Turjak in Breda Kolar Sluga.

»Ponosen sem, da smo se uspeli poenotiti glede vsebine, saj se več ne pogovarjamo o tem, kje bo kaj stalo, temveč kaj se bo tam dogajalo. Maribor ne more biti brez knjižnice. Mislim, da gledamo v 22. stoletje. To trdim zato, ker je ta prenova predolgo trajala in se je zavlekla v 21. stoletje, istočasno pa moramo gledati naprej in iskati tisto, kar Mariboru manjka, to pa je predvsem kreativnost in želja po novem in drugačnem,« je uvodoma dejal Arsenovič. Mariborski župan je v isti sapi še poudaril, da na občini snujejo življenjski prostor Drava, ki bo stal zgolj 200 metrov od Centra Rotovž. V njem se bodo odvijale številne dejavnosti, ki bodo povezovale srednjeveški del mesta, s številnimi ulicami in trgi, kar bo ustvarilo novo podobo prostora, ki bo vključevala tudi mestni park. »Dolžni smo narediti Mariborsko knjižnico in Rotovž ter ju prepustiti naslednjim generacijam v boljšem stanju, kot smo ju dobili,« je poudaril Arsenovič.

V Mariboru v prihodnosti tudi slike Picassa in Moneta

Po besedah Gregorja Reichenberga občina namerava stavbo, v kateri je knjižnica zgraditi na novo in je ne zgolj obnoviti, tako kot je bilo sprva predvideno. V nadaljevanju je dejal še, da so ugotovili, da je trenutni trg povezljiv v smeri vzhod-zahod. »Dosegli smo dogovor z deležniki in navidezno ustvarili prehod z Gosposke ulice na Rotovški trg ter ga podaljšali še do Lekarniške ulice. Poleg tega smo mu dodali še dodatne vsebine in zagotovili del prostorov Umetnostni galeriji Maribor. Gre za t.i. vmesno galerijo, kjer bi lahko v prihodnje razstavljali slike Pabla Picassa in Clauda Moneta, ki jih zaradi varnostnih razlogov v trenutnih prostorih ni mogoče razstavljati,« je še povedal Reichenberg. T

Dosegli smo dogovor z deležniki in navidezno ustvarili prehod z Gosposke ulice na Rotovški trg ter ga podaljšali še do Lekarniške ulice. Poleg tega smo mu dodali še dodatne vsebine in zagotovili del prostorov Umetnostni galeriji Maribor. Gre za t.i. vmesno galerijo, kjer bi lahko v prihodnje razstavljali slike Pabla Picassa in Clauda Moneta, ki jih zaradi varnostnih razlogov v trenutnih prostorih ni mogoče razstavljati.

 

retji del projekta vsebuje t.i. art kino oz večnamensko dvorano, ki bo namenjena za produkcijo nekovencialnih oz. edukativnih vsebin. Ob tem omenimo še, da bo zdajšnja restavracija Rotovž po novih načrtih postala kavarna.

Nova knjižnica bo imela pet etaž

Arhitekt Rok Žnidaršič je poudaril, da bo površina nove stavbe znašala 8.235 m², od tega bo nova knjižnica obsegala 5.420 m², art kino 592 m² in mestna galerija 2.222 m². Vrednost investicije po njegovih besedah znaša okoli 16 milijonov evrov. Knjižnica bi imela nekoliko drugačno podobo, saj bi tam, kjer je danes zelenica, stal svetlobni atrij. Imela bi štiri nadzemne etaže in eno podzemno.

 

V podzemni etaži bo glavna čitalnica, v enem izmed višjih nadstropij pa bo domovala zdajšnja pionirska knjižnica. Podzemna etaža bo povezovala tudi vse tri programe oz. stavbe.

»Ohranili bomo stare obokane kleti in jih nadgradili z novo stavbo. V medetaži med knjižnico in galerijo bo stal projektni prostor. V podzemni etaži bo glavna čitalnica, v enem izmed višjih nadstropij pa bo domovala zdajšnja pionirska knjižnica. Podzemna etaža bo povezovala tudi vse tri programe oz. stavbe,« je dejal Žnidaršič.

Nadomestni prostori bodo na Teznem

Za čas gradnje bo občina Mariborski knjižnici poiskala nadomestne prostore na Teznem. Gradbenega dovoljenja po besedah podžupanje Alenke Iskra mestna oblast trenutno še nima, vendar ga pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta. Mariborska podžupanja je nekaj besed namenila še mestnemu art kinu, s katerim občina rešuje prostorski problem glede predvajanja neodvisne filmske produkcije. »Prepričana sem, da je to primerna lokacija za takšne aktivnosti, prav tako pa smo letos že izpeljali javni poziv za nabavo prenosnega kinoprojektorja, s čimer kažemo interes, da omenjeni dejavnosti namenimo mesto, ki ji pripada,« je dejala Iskra.

Mariborska knjižnica po bibliotekarski stroki in storitvah vodilna v Sloveniji

Občinske načrte kot pozitivne ocenjuje tudi direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak. »Po dolgoletnih prizadevanjih pričakujemo, da se knjižnica reši neznosnih prostorskih razmer, pretesnih in dotrajanih prostorov in dokončno zaživi kot prostor znanja, srečevanja in povezovanja, kar pomeni, da bo lahko izvajala z zakonom določene naloge. Postati mora kulturno središče in generator ustvarjalnosti, kreativnosti in družbenega dialoga. Zadovoljni smo, da se načrti vračajo na Rotovški trg. Res je, da Mariborska knjižnica s tem izgublja nekaj prostora, ki pa ga bo občina nadomestila na novi lokaciji,« je povedala Turjakova.

Po dolgoletnih prizadevanjih pričakujemo, da se knjižnica reši neznosnih prostorskih razmer, pretesnih in dotrajanih prostorov in dokončno zaživi kot prostor znanja, srečevanja in povezovanja, kar pomeni, da bo lahko izvajala z zakonom določene naloge. Postati mora kulturno središče in generator ustvarjalnosti, kreativnosti in družbenega dialoga. Zadovoljni smo, da se načrti vračajo na Rotovški trg. Res je, da Mariborska knjižnica s tem izgublja nekaj prostora, ki pa ga bo občina nadomestila na novi lokaciji.

 

Izrazila je tudi upanje, da bodo skupaj z umetnostno galerijo in art kinom ustvarili novo kulturno sinergijo. Poudarila je še, da je Mariborska knjižnica vodilna v Sloveniji, ko gre za bibliotekarsko stroko in storitve, a ji neustrezni prostori že vrsto let, če ne celo desetletij, režejo krila.

UGM bo lahko gostil zahtevnejše razstave

Če bo šlo vse po načrtu, bo nove prostore dobila tudi UGM, kar zelo veseli tudi direktorico Bredo Kolar Sluga. »To pomeni, da bomo lahko gostili tudi zahtevnejše razstave na nacionalnem in mednarodnem nivoju in z njimi nagovorili širšo javnost. S tem bomo omogočili tudi boljšo podporo mestnim umetnikom. Hkrati pa vidimo tudi možnost za nadgradnjo različnih vsebin, kot so film, fotografija in arhitektura, medtem ko ostale vsebine ostajajo na obstoječi lokaciji,« je povedala Sluga.

 

Navkljub jasnim in ambicioznim načrtom pa finančna konstrukcija projekta še ni zaključena. Sredstva za obnovo bi sicer naj prispevali Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor in Evropska unija. Projekt se bo začel konec leta 2021 in se zaključil do konca leta 2023.