Odgovor na preprosto vprašanje, zakaj nov časopis v mestu, je tudi preprost: ker je Maribor postal dovolj velik. Tako je Dejan Pušenjak, odgovorni urednik Časopisa za prijazen Maribor, zapisal na začetku uvodnika prve številke občinskega glasila. Prva številka je izšla v torek, 20. oktobra 2020, na praznik Mestne občine Maribor, ki obhaja prvo omembo mesta v pisni listini iz leta 1164. »Bom tako rekel: dokaj zadovoljen sem, da bo časopis še boljši,« nam je povedal Pušenjak po izidu časopisa v nakladi kar 56.536 izvodov.
Urednik pravi, da so bili odzivi, ki jih je prejel, zelo pozitivni. »Zelo zahtevni bralci hvalijo časopis, ampak obenem pa verjamem, da nihče od manj zahtevnih bralcev ne more reči, da je časopis slab. Lahko pa reče, da ni tem, ki bi ga zanimale. Dosegli smo nivo, da nihče ne more reči, da je časopis slab. Bomo pa tehtali, kaj bi imeli, kako se približati bralcem.«
Zadnji je tekst oddal – župan
Kot skupina občanov so, je prepričan Pušenjak, postavili visoke standarde. Želeli so pokazati, da v Mariboru živijo mnogi pametni in zanimivi ljudje, servis meščanom in narediti časopis, v katerem bi se mesto srečalo. Noben razen odgovornega urednika v uredniškem odboru (Zora A. Jurič, Jelka Vrečko, Nino Flisar, dr. Peter Simončič, Matej Žmavc) sicer ni časopisni človek, kot je poudaril Pušenjak. Poudaril je, da so bili pri pripravi prve številke, ki je bila končana v ponedeljek, 12. oktobra, tudi večji izzivi, zlasti oblikovalski. »Časopis je še boljše stiskan, kot bi si mislil. Upali smo sicer, da bo prenovljeni mestni grb sprejet in da bi bil v časopisu ob občinskem prazniku.« Naslednja številka naj bi predvidoma izšla 3. decembra. Na vprašanje, kdaj je tekst oddal župan Aleksander Saša Arsenovič, pa je Pušenjak odgovoril: »Zadnji. No, čakali smo njegov in moj tekst.«
1. Daleč od brezplačnikov
Glede nato, da so imeli brezplačniki v preteklosti tudi izrazito politični prizvok in da je izdajanje, še bolj pa financiranje glasil postalo tudi vprašanje tako legitimnosti kot legalnosti, je Časopis za prijazen Maribor stopil na spolzek teren že tako spreminjajoče se in negotove medijske krajine.
Kot je za Radio Maribor dejala Petra Lesjak Tušek, predsednika Društva novinarjev Slovenije: »Pričakovali smo časopis za prijazen Maribor in dejansko smo dobili prijazne vsebine, predvsem občini in aktualni oblasti. Dokazuje točno to, na kar smo opozarjali. Gre prej za kak promocijski material občine, za zloženko s predstavitvijo projektov, ne pa za medij, kot ga lahko razumemo v klasičnem smislu.«
Pričakovali smo časopis za prijazen Maribor in dejansko smo dobili prijazne vsebine, predvsem občini in aktualni oblasti. Dokazuje točno to, na kar smo opozarjali. Gre prej za kak promocijski material občine, za zloženko s predstavitvijo projektov, ne pa za medij, kot ga lahko razumemo v klasičnem smislu.
Drži, Časopis je res predvsem prijazen, saj se izogiba čustev, izraženih s pridevniki ali prislovi. Beseda Maribor je sicer v časopisu zapisana več kot 280-krat. Tozadevno je bolj previden od zadnjega brezplačnika RTS24, ki ga je prav tako urejal Pušenjak, in je bil bolj dinamičen in mestoma tudi (propolitično) konkreten. Časopis za prijazen Maribor precej prostora nameni predstavitvam inštitucij, informacij in projektov, med katere so nato umeščene posamezne zgodbe. Zamujena priložnost se zdita zgolj krajša predstavitev Magdalene Tovornik in Nika Stareta.
2. Županu (še) ne bo nerodno
Ko je v javnost pred letom dni prišla informacija, da občina ustanavlja časopis, je župan na novinarski konferenci povedal, da želi imeti vpliv na časopis. »Da to ne bo županovo glasilo. Ker bom potem jaz tisti, ki mu bo nerodno hoditi po mestu,« je pred letom dni dejal Saša Arsenovič.
Svobodni smo kreativni, je svoj uvodnik naslovil župan. Našteva zlasti investicije, prenove, aktivnosti in skuša vnesti optimizem občanom, ko piše o pritegnitvi zasebnih investitorjev v nova stanovanja. »Moj cilj je, da bi se vsi povezovali pod enim dežnikom in vsi, ki živimo in delamo tako v mestu kot v celotni regiji, zagon nove energije izkoristili z zavedanjem, da smo skupaj v tej zgodli lahko bolj uspešni. In da je to odvisno samo od nas,« piše župan.
Zaradi časopisa mu, vsaj sodeč po prvi številki, najbrž ne rabi biti nerodno.
Zaradi časopisa mu, vsaj sodeč po prvi številki, najbrž ne rabi biti nerodno. Pred letom dni je dejal še: »Treba pisati pozitivne zgodbe na pozitiven način. Mislim, da to ni nič slabega Če želite živeti v pozitivnem mestu, potem nas pozitivno motivirajte, da nam bo lažje delati teh 14 do 16 ur ter sobote in nedelje.« Če kaj manjka, je morda nekoliko več dejanskih zgodb, kakršno je najdaljše besedilo v prvi izdaji, ki ga je o mikrobih poglobljeno in podrobno spisal Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Več bi lahko bilo tudi vsebin, kot je strip Spoznanje na zadnji, štirindvajseti strani.
3. Vsebina niha med informativno in zgodbeno
Morda še najbolj nova in sveža ter udarna zgodba v časopisu je o Centru Rotovž. Takšne zgodbe, gre za delovni projekt, namreč občina javnosti še ni predstavila v tako razdelani obliki, da bo recimo kinodvorana imela 95 kaskadno urejenih sedežev, da bo razstavni prostor UGM Maribor v dveh etažah in da se bosta dve novogradnji vezali na večnamensko dvorano. Glede na besedilo z naslovom Spremembe na bolje, kjer je na dveh nepodpisanih straneh naštetih 14 zlasti infrastrukturnih projektov, je jasen namen občine, da predstavi svoje tako dosežke kot napovedi. V primeru, če se kaj od zapisanega ne bo izvedlo oziroma uresničilo, časopis tvega, da postane spisek želja.
Tu časopis spregleda cel kup dejavnosti, obenem pa tudi posameznih predelov mesta. Časopis ima tako bolj prizvok centra kot celotnega mesta.
Obenem namreč vseeno nudi tudi nekaj skrbno napisanih in berljivih zgodb, kot je prispevek zgodovinarja Gregorja Jenuša z naslovom Maister je ukrepal, kjer so zelo dobrodošli okvirji, ki zlasti mlajše bralce lahko informirajo, po kom so poimenovane nekatere ulice. Dobrodošel je pričakovano nepodpisan članek o Štajerskem árgu (avtorica odmevnih in priljubljenih štajerskih jezikovnih domislic želi ostati anonimna), kakor je tudi morda najbolj tekoč članek Andreja Lasbaherja, kjer sta predstavljena Milan in Matjaž Latin, glasbeni urednik in gledališki režiser. Vizualno je presežek v sicer precej togotni, skoraj sivi zasnovi stran ob tekstu Zakladnica mesta, ki ga je prispevala Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor, kjer izstopa fotografija dela Pes Zmaga Jeraja. Povsem so pa umanjkale športne, rekreativne, prostočasne, ljubiteljske vsebine. Tu časopis spregleda cel kup dejavnosti, obenem pa tudi posameznih predelov mesta. Časopis ima tako bolj prizvok centra kot celotnega mesta.
4. Digitalna verzija? Ne (še). Spodobil bi se vsaj PDF.
Sodeč po podobi in funkcionalnosti zastarele in dotrajane spletne strani Mestne občine Maribor ni bilo pričakovati presežkov, ko gre za digitalnost pri časopisu. Na facebook strani Mestne občine Maribor so tako ponudili zgolj petnajstsekundni video, v katerem se zgolj na hitro šelesteče odpre časopis s pripisom: »Drage občanke in občani. Zjutraj vas v nabiralnikih čaka Časopis za prijazen Maribor.«
Na spletni strani občine nismo našli nobene novice ali obvestila o izidu, že pred časom pa so iz občine sporočili, da spletnega naslova za digitalno izdajo časopisa še ni.
Na spletni strani občine nismo našli nobene novice ali obvestila o izidu, že pred časom pa so iz občine sporočili, da spletnega naslova za digitalno izdajo časopisa še ni. Minimalno, kar bi, kot v primeru Ljubljane, Celja in Kopra, občina lahko storila, je povezavo do PDF datoteke.
5. Primerjava: palček v primerjavi z Ljubljano, Celje skromnejše
V Mariboru, kakopak, prva primerjava nanese na Ljubljano. Tamkajšnje glasilo Ljubljana, ki ga izdaja Mestna občina Ljubljana, je izdatno višje financirana. Če je mariborski časopis težek 25 tisoč evrov na številko (predvidenih je šest na leto), prestolnica namenja izdatno višja sredstva. »Seveda sem glasilo Ljubljana naštudiral v nulo,« je priznal tudi Pušenjak. »Ampak imajo precje več strani in več kot pol milijona proračuna (643.719 evrov po poročanju portala Pod črto v letu 2018). Angažirajo najboljše, kar premorejo. Mi smo palček v primerjavi, delamo praktično zastonj.«
Listanje zadnje, oktobrske številke Ljubljane, ki je izšla v 126 tisoč izvodih, je že vizualno precej bolj bogato. Menjavanje barv, več fotografij, grafik, ilustracij. Glasilo v prestolnici ima sicer 48 strani, vsebinsko ni toliko bolj bogat, kolikor je vsaj nekoliko bolj poglobljen. Ponuja intervjuje, več osebnih zgodb in vtisov
Listanje zadnje, oktobrske številke Ljubljane, ki je izšla v 126 tisoč izvodih, je že vizualno precej bolj bogato. Menjavanje barv, več fotografij, grafik, ilustracij. Glasilo v prestolnici ima sicer 48 strani, vsebinsko ni toliko bolj bogat, kolikor je vsaj nekoliko bolj poglobljen. Ponuja intervjuje, več osebnih zgodb in vtisov. »Ko upoštevaš vse tudi finančne okoliščine, je to, kar smo pripravili v Časopisu za prijazen Maribor, totalni dosežek, kar pomeni, da v Mariboru zmoremo,« je prepričan Pušenjak.
Če je primerjava z Ljubljano skoraj nedosegljiva, je zato mariborski časopis primerno obsežnejši v primerjavi z zadnjo številko glasila Celje. Ta izhaja v 20.500 izvodih, celjska občina je v letu 2018 namenila 15.000 evrov javnih sredstev za tisk in distribucijo, kakor je poročal Pod črto. Celje ima 12 strani in je vsebinsko skromnejši in manj ambiciozen.
