Revija “Advances in Production Enginnering & Management “, skrajšano tudi “Revija APEM“, izhaja neprekinjeno že 15 let. V zadnjih petih letih se je reviji uspelo uvrstiti v svetovno najbolj prestižne bibliografske baze, med drugim tudi v bazi Web of Science in Scopus. Omenjeno revijo, ki velja za eno izmed svetovno najbolj uveljavljenih revij s področja proizvodnega inženirstva in proizvodnega menedžmenta, izdajajo na Katedri za proizvodno strojništvo Fakultete za strojništvo v Mariboru.

»Uspeh naše revije pa seveda ni prišel samodejno in brez veliko vloženega dela,” je povedal glavni in odgovorni urednik revije APEM, red. prof. dr. Miran Brezočnik, ki je na mestu urednika od začetka leta 2013 in je revijo uspel tudi uspešno mednarodno umestiti. “V izjemno konkurenčnem okolju mednarodnega znanstvenega in strokovnega tiska tekmujemo s svetovno največjimi založniškimi hišami, ki imajo neprimerljivo več sredstev za založniško dejavnost in ustaljene tokove promocije svojih publikacij. Revija APEM pa je vrsto let izhajala na povsem volonterski osnovi z minimalnimi razpoložljivimi sredstvi za tisk in strežniške storitve.«

Revija APEM je četrtletnik in izhaja v elektronski in tiskani obliki od leta 2006.  Je revija prostega dostopa, saj so besedila člankov takoj po objavi v celoti brezplačno dostopna na svetovnem spletu. Revija pokriva teoretične in aplikativne raziskave s širokih področij proizvodnega inženirstva in proizvodnega menedžmenta. Namenjena je tako akademskim krogom kot strokovnjakom različnih strokovnih področij v podjetjih in inštitutih. S tem želi premostiti vrzel med teoretičnimi izsledki in praktičnimi aplikacijami. Še posebej dobrodošli so večdisciplinarni prispevki, ki vključujejo preplet različnih znanstvenih ved oziroma disciplin.

Glavni in odgovorni urednik izpostavlja: »Danes je tehnološki napredek izjemno intenziven in se vse bolj naslanja na različna prepletajoča se področja, še zlasti na napredne izdelovalne postopke in tehnologije, napovedovalno inženirstvo, računalništvo in informatiko, sodobne materiale, mrežno povezovanje in deljenje virov ter velike podatke. Vse pogosteje govorimo o t.i. pametni proizvodnji. Način zasnove, izdelave in vzdrževanja dobrin se je v zadnjih desetletjih močno spremenil, doživljamo intenzivno proizvodno transformacijo, ki vpliva tudi na načine delovanja in organizacijo družbe. Hitra obdelava velikih količin (proizvodnih in menedžerskih) podatkov s pomočjo strojnega učenja oz. umetne inteligence bo postala vitalna dejavnost bodočega načina izdelovanja dobrin. Revija APEM pokriva vse te zanimive vidike. S prispevki, ki jih objavljamo, pa ne sledimo zgolj trendom, ampak želimo tudi konstruktivno usmerjati bodoče smeri razvoja in aktivno prispevati k svetovni zakladnici znanja.«

Kakovost revij se v mednarodnem znanstvenem svetu meri z različnimi merili, med katerimi je najbolj uveljavljeno merilo t.i. faktor vpliva, ki ga vsako leto objavi bibliografska baza Web of Science, ki jo trenutno upravlja podjetje Clarivate Analytics. Poenostavljeno, faktor vpliva meri mednarodno znanstveno odmevnost člankov, ki jih objavi revija.

»Trenutno je faktor vpliva revije APEM v bibliografski bazi Web of Science enak 2,347, kar revijo uvršča v ožji vrh tretje četrtine svetovno najbolj uveljavljenih revij. Vse bolj pa so pomembni tudi drugi kazalniki uspešnosti v okviru bibliografske baze Scopus, ki ga upravlja nizozemski založniški velikan Elsevier. Po teh kazalnikih uspešnosti je revija APEM trenutno celo v prvi četrtini svetovno najbolj odmevnih publikacij,« pojasni urednik Miran Brezočnik.

Revija APEM z objavljenimi prispevki bogati slovenski in mednarodni znanstveni in strokovni prostor. Prispeva tudi k ugledu in prepoznavnosti Fakultete za strojništvo in Univerze v Mariboru v domačem in mednarodnem znanstvenem in gospodarskem okolju. Poleg tega skrbi tudi za razvoj in bogatitev slovenskega tehniškega izrazoslovja, saj so povzetki vseh člankov prevedeni tudi v slovenski jezik. »Na ta način omogočamo, da ostaja naš jezik živ in ohranja zmožnost, da lahko zapletene znanstvene in strokovne pojave uspešno opišemo tudi v domačem jeziku,« je poudaril glavni in odgovorni urednik.

Ref. prof. dr. Miran Brezočnik

Glavni in odgovorni urednik revije Advances in Production Engineering & Management