Dejal je, da bi bilo v primeru koronavirusa nesmiselno govoriti o teorijah zarote, ampak se te vedno pojavljajo, ko pride do nerazumevanja pojmov:

“Kot sem večkrat povedal, teorije zarote se vedno pojavljajo, ko so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja. V tem trenutku ko govorimo o virusih, smo nekoliko razočarani, ko slišimo komentarje tistih, ki bi to morali vedeti, to se pravi nekaterih kolegov zdravnikov, ker gre za osnove tretjega letnika medicinske fakultete. Tudi smo nekoliko razočarani, ko slišimo od teh istih komentarje na t.i. PCR teste, kar pomeni, da preprosto ne razumejo osnov molekularne biologije. Če pa obrnem, molekularna biologija je sorazmerno zapletena veda, običajni ljudje se z njo v svojem življenju ne ukvarjajo in ne razumejo vse te naše latovščine, ko se pogovarjamo o vseh teh stvareh”.

Kot sem večkrat povedal, teorije zarote se vedno pojavljajo, ko so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja. V tem trenutku ko govorimo o virusih, smo nekoliko razočarani, ko slišimo komentarje tistih, ki bi to morali vedeti, to se pravi nekaterih kolegov zdravnikov, ker gre za osnove tretjega letnika medicinske fakultete. Tudi smo nekoliko razočarani, ko slišimo od teh istih komentarje na t.i. PCR teste, kar pomeni, da preprosto ne razumejo osnov molekularne biologije. Če pa obrnem, molekularna biologija je sorazmerno zapletena veda, običajni ljudje se z njo v svojem življenju ne ukvarjajo in ne razumejo vse te naše latovščine, ko se pogovarjamo o vseh teh stvareh.

Obenem je poudaril, da je nešteto teorij zarote, ki se vedno pojavljajo v trenutkih negotovosti:” Lahko začnete pri predsedniku Trumpu, ki imenuje to kitajski virus, s čimer hoče povedati, da so ga na Kitajskem namenoma spravili v obtok, pa o drugih teorijah zarote, ki govorijo o tem, da nas cepijo, da nam spremenijo takšen ali drugačen način razmišljanja. Teorij zarote je, kolikor hočete.”

Tisto, kar moramo mi napraviti, je to, da se držimo znanja in na koncu koncev, ko gledam vse te komentarje k teorijam zarote, se morate vprašati, zakaj otroke pošiljamo v Evropi v šolo? Zakaj se učijo? Zakaj jih pošiljamo na fakultete, če temu znanju ne verjamemo? Potem pa ukinimo vse to, tako kot je profesor Ihan napisal. Če sem se vse življenje šolal, če delam v tej hiši, tik pred pokojem sem… Če temu ne zaupamo, potem pač ne zaupamo več ničemur. In seveda vsi tisti, ki delamo tukaj noter, se ne srečujemo s teorijami zarote, ampak z bolniki. In bolnikom poskušamo pomagati na takšen način kot stroka nalaga.

Flis se je na dvomljivost v stroko odzval s primerjavo dvomljivosti v šolanje nasploh: “Tisto, kar moramo mi napraviti, je to, da se držimo znanja in na koncu koncev, ko gledam vse te komentarje k teorijam zarote, se morate vprašati, zakaj otroke pošiljamo v Evropi v šolo? Zakaj se učijo? Zakaj jih pošiljamo na fakultete, če temu znanju ne verjamemo? Potem pa ukinimo vse to, tako kot je profesor Ihan napisal. Če sem se vse življenje šolal, če delam v tej hiši, tik pred pokojem sem… Če temu ne zaupamo, potem pač ne zaupamo več ničemur. In seveda vsi tisti, ki delamo tukaj noter, se ne srečujemo s teorijami zarote, ampak z bolniki. In bolnikom poskušamo pomagati na takšen način kot stroka nalaga.”

Čudežno zdravilo je virus

Svoj komentar je direktor UKC Maribor podal tudi na polemike o cepljenju in smotrnost cepljenja razložil na javnosti dobro znanem primeru malega Krisa: “Ko pa govorimo o virusu, si pa predstavljajte tisto dogajanje v Sloveniji, ko smo za malega Krisa zbirali denar. In smo ga poslali na zdravljenje v ZDA. Za čudežno zdravilo. Saj to ni zdravilo v takšnem smislu, kot ljudje zdravila pojmujejo. To zdravilo je virus”.

Ko pa govorimo o virusu, si pa predstavljajte tisto dogajanje v Sloveniji, ko smo za malega Krisa zbirali denar. In smo ga poslali na zdravljenje v ZDA. Za čudežno zdravilo. Saj to ni zdravilo v takšnem smislu, kot ljudje zdravila pojmujejo. To zdravilo je virus. Umetno prirejen virus, v katerem je košček dednine, in tisti košček dednine ta virus prinese in malemu Krisu spremeni dedno napako. In to je molekularna biologija na najbolj preprost način povedano. In na takšen način se tudi trudijo najti zdaj zdravila in cepiva. In to je tisto čemur jaz osebno zaupam

Flis je razložil, da je šlo tudi v primeru malega Krisa za “umetno prirejen virus, v katerem je košček dednine, in tisti košček dednine ta virus prinese in malemu Krisu spremeni dedno napako. In to je molekularna biologija na najbolj preprost način povedano. In na takšen način se tudi trudijo najti zdaj zdravila in cepiva. In to je tisto čemur jaz osebno zaupam”.

Če nas ne skrbi zase, nas mora za druge

“Če pa govorimo o maskah, pa pri vseh dihalnih okužbah maske pomagajo. Ne zgolj pri tem novem koronavirusu. Ne le pri gripi, ampak tudi pri drugih dihalnih okužbah pač ne pljuvamo v sočloveka,” je poudaril Flis in obenem pojasnil, da moramo biti pri nošenju mask in svojem ravnanju nasploh družbeno odgovorni do sebe in do drugih.

In sedaj še enkrat ponavljam. Če zase mislimo, da smo nepremagljivi, da se nam ne more nič zgoditi, potem pa pomislimo na tiste, ki so del te mreže, socialne mreže, ranljive mreže. Dedki in babice številne družine držijo pokonci. Nekateri mladi sploh brez tega živeti ne bi mogli, če jim dedki in babice recimo otrok ne bi čuvali. In pomagajo jim pri vsakdanjem življenju in tako naprej. Kaj naj te pustimo umreti, ali kaj? Potem bodimo vsaj toliko in imejmo vsaj toliko človeškega sočutja, da skrbimo za druge, če nas že zase ne skrbi.

Flis je še posebej poudaril, da moramo pri svojem ravnanju paziti na ranljive skupine in se ostro odzval na nasprotovanje aktualnim ukrepom: “In sedaj še enkrat ponavljam. Če zase mislimo, da smo nepremagljivi, da se nam ne more nič zgoditi, potem pa pomislimo na tiste, ki so del te mreže, socialne mreže, ranljive mreže. Dedki in babice številne družine držijo pokonci. Nekateri mladi sploh brez tega živeti ne bi mogli, če jim dedki in babice recimo otrok ne bi čuvali. In pomagajo jim pri vsakdanjem življenju in tako naprej. Kaj naj te pustimo umreti, ali kaj? Potem bodimo vsaj toliko in imejmo vsaj toliko človeškega sočutja, da skrbimo za druge, če nas že zase ne skrbi”.