"Covid psi" so vsi tisti, ki so se skotili ali prišli v svoje družine v času pandemije. Ko smo ostali doma, so bili ljubljenčki pogosto rešitev za osamljenost, hkrati pa razlog za prosto gibanje izven hiše ali stanovanja. Ljudje so jih kupovali na hitro, brez tehtnega premisleka in znanja ter pogosto celo od vzrediteljev brez licence. 

Mladičkom je bila odvzeta primarna socializacija

Ko so ljudje pripeljali mladičke so bile zaprte občine, prepovedani stiki, poleg tega pa tudi zaprte pasje šole, kar pomeni, da ti psi niso imeli nobene možnosti za pravilno socializacijo. Kot je pojasnila Iris pa je bila ogromna težava tudi to, da so se pojavile "spletne pasje šole", ki so popolnoma zgrešile cilj šolanja.

"Ravno to, da je bila psom v tem času odvzeta primarna socializacija, stik z urbanim okoljem, z drugimi psi in z nepredvidljivimi situacijami, se ne da popraviti. Nikoli ne moreš vrniti tistih prvih mesecev, ki so ključ za celo življenje."

Med pandemijo pa so mnogi kupili psa tudi zato, da so sploh smeli ven. “Če psa kupiš samo zato, da lahko greš ven, in se ne zavedaš, da je to živo bitje za naslednjih deset ali več let, potem imaš problem že na začetku,” je ob tem dodala Anja. 

Slaba socializacija s seboj prinaša širok spekter težav

Sogovornici sta v nadaljevanju izpostavili, da v akademijo tudi iz tega razloga danes prihajajo psi s širokim spektrom vedenjskih težav, od strahu, ki se izraža kot agresija, do želje po dominantnosti, do zaganjanja v avtomobile, ljudi ali druge pse. "Naši tečajniki nam pripeljejo leto in pol stare pse z vedenjskimi težavami, ki so pogosto posledica tega, da je šolanje nastopilo prepozno. Ljudje preprosto zamudijo razvojna okna," povzameta in dodata, da psov kljub temu ne zavračata in se soočita z vsako težavo.

"Poleg vsega naštetega pa tem covidnim mladičkom manjka ravno prej omenjena socializacija. Seveda pa imamo tudi tiste lastnike, ki so bolj izobraženi in so se o tem mogoče bolj podučili, v takšnih primerih je določenih težav pri letu in pol tudi manj," pove Iris.

Je korona res kriva za vse?

Eden od pomislekov, ki jih pri vsem tem izpostavita sogovornici, je ta, da ni nujno, da je pandemija sama povzročila največ škode: “Jaz mislim, da ni naredila korona take škode v sami socializaciji psa. Ljudje, ki so imeli namen delati s psom, so ga namreč šolali tudi v času korone. Nekateri individualno, nekateri celo na črno, ker so vedeli, da s psom moraš delati, ne glede na virus.”

Več škode so, po njunem mnenju, naredile površne spletne pasje šole in nepoznavanje pomena šolanja in socializacije. “Moja psička je 'koronska' in je popolnoma normalno socializirana. Življenje ni idealno in včasih moraš prilagoditi pogoje, ampak ni vse izgubljeno. Večji problem kot korona so bili ljudje, ki niso razumeli, kaj pomeni imeti psa,” je dodala Iris.

[[image_1_article_76216]]

"Psov ne šolamo s pomočjo YouTube tutorialov"

"Danes lahko že vsak drugi odpre svojo pasjo šolo in to pogosto brez licence, brez znanja, brez poligona, oziroma nasploh brez sistema. Delajo delovne sprehode po mestu, brez da bi znali brati pasjo govorico, kar je seveda izredno nevarno. Če se pes sredi mesta iztrga z ovratnice in ni pravilno obvladan, lahko pride do katastrofe," opozarja Anja.

Poleg tega lastniki pogosto zamenjujejo "biti s psom" s socializacijo. "Vzeti psa v kavarno ni socializacija, ga peljati po nakupovalnem središču ni socializacija, ga neprestano 'vlačiti' naokoli pa je lahko celo pretirana socializacija in posledično nova travma," še doda. Pes mora doživljati svet pod nadzorom in po korakih, lastnik pa bi naj vedel, kdaj je dovolj. Po mnenju sogovornic je to prava znanost in posledično tudi ni vsak primeren za to delo.

Težava ni samo v posameznikih

Odpovedal je celoten sistem, od zakonodaje, ki omogoča vzrejo brez nadzora, do pomanjkanja nacionalne kvalifikacije za pasje inštruktorje, menita sogovornici. "Za odprtje pasjega hotela potrebuješ tečaj. Za pasjo šolo pa čisto nič. To je grozljivo," poudari Anja. 

"In že takoj smo pri tem, da je treba zadevo reševati na več koncih. Vzreditelji morajo paziti na to, da res parijo najboljše predstavnike svoje pasme, na drugi strani morajo ljudje vedeti kaj kupujejo in bi bilo prav, da se jih tudi pravilno izobrazi," doda Iris.

Pri mladičkih je vedenje simpatično, pri odraslih psih pa žal ne več

Z Anjo in Iris pa smo spregovorili tudi o današnjem odnosu ljudi do psov. Psi so na kavčih, v posteljah, obravnavani kot otroci, kar v osnovi sploh ni problem, če lastnik ve, kaj dela. "Problem je, ko pes skoči na kavč in potem noče več dol. Ko pes odloča o prostoru, o tempu, o aktivnostih. Takrat pes ni več pes, ampak gospodar hiše," razložita.

Največji problemi se po mnenju sogovornic pojavijo pri večjih pasmah, saj ljudje v osnovi pogosto podcenijo, koliko moči ima na primer 40-kilogramski pes. "Dokler je mladič, je vse "simpatično". Ko pa začne pes v "puberteti" vleči, lajati, se zaganjati ali gristi pa nastane panika," nadaljujeta.

Psi niso igrače

Za konec smo se dotaknili še vprašanja odgovornosti. Kot pojasnita, pes, ki ni socializiran, ni le "osebni problem", ampak tudi družbeni problem. "Pes, ki se zaganja na otroke, je nevaren. Pes, ki ugrizne, ni bil zloben, biil je prestrašen. Nevaren postane, ker ga nismo znali pripraviti na ta svet," pove Anja. 

"Če ima pes pri osmih tednih določene male težave so to majhni popravki. Če pa dobiš tri ali štiri leta starega problematičnega psa pa se naloži en kup svari, ki jih je težko popraviti," še izpostavi.