Ker so ti lepi in s soncem obsijani marčni dnevi kot nalašč za še eno zimsko opravilo, ki je še kako pomembno za kvaliteten in količinsko ustrezen pridelek, smo se odpravili v Selnico ob Dravi. V občino, ki je daleč naokoli znana po jabolkih, ta sadež imajo celo v občinskem grbu, kot edini v Sloveniji se ponašajo s kraljico jabolk. Vse to zahvaljujoč ustrezni klimi in sestavi tal. Zato ima selniško jabolko specifičen okus. 

S strokovnjakom se srečamo v nasadu KZ Selnica ob Dravi 

Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi ima v lasti kar 36 hektarjev sadovnjakov, na štirih hektarjih pridelujejo ekološko sadje, ostalo je konvencionalni nasad. Od sort prevladuje idared, najdemo tudi jonagold, zlati delišes, gala, elstar ... Ob ugodnem vremenu letno pridelajo okoli 40 ton jabolk na hektar, ki ga skladiščijo v svoji hladilnici. Jabolka prvega kakovostnega razreda so namenjena prodaji, ostala končajo v sokovih in drugih proizvodih.

[[image_1_article_75081]]

Kot nam je povedal Miha Majšter, vodja proizvodnje v selniški kmetijski zadrugi, so glavnino jablan že obrezali, za rez je ostala slaba tretjina dreves. Pri tem opravilu jim svetujejo strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, s katerimi redno sodelujejo. 

[[image_2_article_75081]]

Eden takih strokovnjakov je Matjaž Lerš, univ. dipl. inž. kmetijstva, specialist za sadjarstvo, ki poleg širšega mariborskega območja nudi specialistično podporo in svetovanje tudi sadjarjem s ptujskega in celjskega konca. Z njim se srečamo v sadovnjaku selniške kmetijske zadruge, kjer nam na jablani sorte idared prikaže izvedbo rezi. Gre za drevo, staro od deset do 15 let, ki je v dobri kondiciji in ima lep cvetni nastavek z lepimi cvetnimi brsti. Drevesa rastejo v klasičnem nasadu z medvrstno razdaljo približno 3 metre 40, razdalja med posameznimi drevesi v vrsti pa znaša približno meter.

[[image_3_article_75081]]

[[image_4_article_75081]]

Vzgojne oblike dreves se vedno bolj ožijo 

Kot pove sogovornik, se z zgodovinskega vidika vzgojne oblike dreves vedno bolj ožijo: "To počnemo predvsem zato, ker plodovi v notranjosti krošnje pri širšem sajenju in daljših rodnih nosilcih ostanejo v senci. Ko se drevo olista, se začne močno senčiti. Danes imamo v intenzivni sadjarski proizvodnji vzgojne oblike, kot je t. i. "super vitko vreteno", kar pomeni, da drevo raste v obliki stebrička. Namesto klasičnih rodnih nosilcev imamo neposredno rodni les, ki izrašča iz provodnika - to je podaljšek debla. Seveda pa takšno drevo potrebuje oporo žice, sicer bo sčasoma padlo."

Zimska rez poteka od jeseni, ko drevesa odvržejo liste, do zgodnje pomladi, preden začnejo brsteti. Februar in začetek marca sta optimalna časa za ta poseg, saj so nevarnosti hudih zimskih mrazov že mimo.

Lerš poudarja, da je zimska rez ključen ukrep za ohranjanje vitalnosti dreves in zagotavljanje kakovostnega pridelka. "Obrezovanje dreves je vsakoletni pomotehnični ukrep, ki ima svojo funkcijo in nalogo," pojasnjuje. "Drevesa so trajni nasadi, zato je ključno, da skozi celotno življenjsko dobo vzdržujemo njihovo vzgojno obliko. Če jih ne bi obrezovali, bi zgornji del krošnje postal pregost, spodnji del pa bi se zaradi pomanjkanja svetlobe razredčil in rodni les bi začel odmirati. To bi pomenilo manj plodov ali pa jih sploh ne bi bilo."

Pravilna tehnika rezi

Pri obrezovanju se najprej pregleda stanje drevesa in določi, kateri rodni nosilci so premočni. „Tak nosilec odrežemo na čep, dolg 5 do 7 centimetrov, iz katerega bo v naslednji sezoni zrasel nov poganjek. Na ta način vsako leto postopoma zamenjamo dva do tri rodne nosilce,“ svetuje Lerš.


Poleg ohranjanja vzgojne oblike rez pomaga vzpostaviti ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Drevesa naravno nastavijo več cvetov, kot jih dejansko potrebujejo, kar lahko privede do preobremenitve in slabšega pridelka v naslednjem letu. „Z rezjo že vnaprej uravnavamo cvetni nastavek, sledi še kemično redčenje, pri katerem odstranimo presežek cvetov in izboljšamo kakovost plodov,“ dodaja Lerš.

Kako se lotiti zimske rezi?

Lerš poudarja, da je pri rezi pomembno upoštevati naslednje korake:

1. Ohranjanje vzgojne oblike

Pri drevesu, v našem primeru jablani, prepoznamo vzgojno obliko, ki je v selniškem sadovnjaku vzgojena v obliko vitkega vretena. To pomeni, da ima drevo osrednji provodnik in stranske rodne nosilce, ki so spiralasto razporejeni. Pri rezi je treba paziti, da so višje rastoči rodni nosilci šibkejši od nižje rastočih.

2. Uravnavanje rodnosti

Z rezjo odstranimo del cvetnih brstov, s čimer preprečimo preobilno cvetenje in izčrpavanje drevesa. "Rez je prvi ukrep, s katerim uravnavamo rodni nastavek," pravi Lerš. "S tem zagotovimo, da bo drevo rodilo vsako leto."

3. Odstranjevanje odvečnih vej

Pri rezi odstranimo tudi odvečne veje, ki rastejo navpično ali se križajo. "Te veje nam jemljejo energijo in senčijo notranjost krošnje," pojasnjuje Lerš.

4. Oblikovanje rodnih nosilcev

Rodne nosilce oblikujemo tako, da odstranimo odvečne poganjke in skrajšamo predolge veje. "S tem zagotovimo, da bodo plodovi enakomerno razporejeni po krošnji," dodaja Lerš.

[[image_5_article_75081]]

Čeprav so metode rezi v intenzivnem sadjarstvu zelo sistematične, lahko tudi lastniki manjših sadovnjakov in posameznih sadnih dreves upoštevamo osnovna pravila. "Pomembno je, da drevo ohranjamo zračno in odprto, odstranimo pregoste veje in poskrbimo, da so plodovi kasneje enakomerno osvetljeni," še svetuje Lerš.

[[image_7_article_75081]]