Na Zgornji Velki, v župniji Marija Snežna v občini Šentilj, je bilo pred dnevi slovesno. 16. januarja so namenu predali novo župnijsko knjižnico, ki so jo poimenovali po prvem kuratu Matiji Purgaju, ter predstavili knjigi tamkajšnjega župnika dr. Boštjana Lenarta Žive korenine – kažipot korakom. Prvo knjigo je izdal lani avgusta, drugo v mesecu januarju.
Duhovniki so pri ohranjanju knjižnega gradiva v zgodovini odirali pomembno vlogo. Med njimi je bil tudi kurat Matija Purgaj, ki je 8. decembra leta 1789 pri Mariji Snežni, ki takrat še ni bila samostojna župnija, na praznik brezmadežnega spočetja device Marije prvič obhajal božjo službo. “Na božič istega leta je na tem mestu krstil prvega otroka z imenom Tomaž. To dejanje je zabeleženo kot prvi zapis v krstno knjigo, ki predstavlja mejnik v vodenju matičnih knjig na tem najvišje naseljenem delu Slovenskih goric. Zapis je dostopen vsakemu, ki je malo bolj vešč dela po spletu. Njegov pomen pa dojame samo tisti, ki ceni kulturo in človeško dostojanstvo,” je ob otvoritvi knjižnice povedal Boštjan Lenart. V nadaljevanju se je zahvalil Občini Šentilj, ki je prepoznala vrednost investicije v, kot pravi, kulturni biser, ki ga za Krajevno skupnost Velka predstavlja župnijska knjižnica. Posebej se je zahvalil županu mag. Štefanu Žvabu in njegovim sodelavcem, podžupanji Lidiji Šarić in svetnikom, ki so podprli napor župnije pri obnovi župnišča.
Posebno vrednost knjižnice predstavljajo rokopisi duhovnikov
“V knjižnici bomo lahko našli navdih stari in mladi. V njej najdemo stare vadnice slovenskega jezika iz leta 1778 in druge stare knjige v latinščini in nemščini. Posebno vrednost predstavljajo edinstvene knjige, imenovane Status annimarum. Gre za rokopise duhovnikov, ki so beležili, kateri ljudje so nekoč živeli pod streho hiše te in te hišne številke. Te dragocenosti so prava poslastica za mnoge raziskovalce družinskih debel, ki iščejo korenine svojih prednikov,” je še povedal Lenart. Knjižnica, v kateri sicer izposoja knjig ne bo mogoča, bo za širšo javnost na ogled po predhodnem dogovoru z župnikom.
Preko zapisov v knjigi želi življenje starejših približati mlademu rodu
Župnik Boštjan Lenart je ob tem v župnijski samozaložbi izdal dve knjigi. “Kmalu po tem, ko sem se lani preselili v obnovljeno župnišče in mi je ostajal čas, ki bi ga sicer namenil za nošenje drv in nenehno nalaganje v peč, sem si zadal drobno nalogo. Enkrat na teden obiskati starejše ljudi in z njimi poklepetati o njihovem otroštvu, odraščanju, ustvarjanju družine, poklicni poti in o sreči njihove zrele jeseni življenja. Klepete sem začel povzemati na dveh straneh župnijskega lista skupaj z njihovo sliko. Prvotnemu nasmihanju župljanov, ki so z radovednostjo prebirali zapise, je sledil topel sprejem in pobuda: »Gospod župnik, stopite še do one tete in onega strica …« Skrit v spovednici sem z največjim veseljem poslušal ljudi, ki so vstopali v cerkev in najprej pogledali na oznanilni list z besedami: »A ta ženska še živi?… Jaz sem pa mislila, da je že umrla …« Ne nič, kar je zapisano, ne umre. Kar je zapisano ostane, ne večno, kot so večni božji nauki, pač pa trajno, kot traja naše hrepenenje po dostojanstvu, naklonjenosti, bližini sočloveka.” Lenart dodaja, da želi bogastvo življenja starejših, ki je drugačno in pripravljeno na preizkušnje, približati mlademu rodu. Poleg tega, da v knjigah opisuje življenje starejših krajanov njihove zgodbe velikokrat navezuje na odlomke iz Svetega pisma.
Otvoritveni trak je prerezal župan
Otvoritve nove pridobite na Zgornji Velki, ki sovpada s 30. obletnico priznanja Slovenija s strani Evropske unije, so se med drugim udeležili župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, podžupanja Lidija Šarić, predsednica krajevne skupnosti Vesna Knuplež, poslanec Marijan Pojbič, evropska poslanka Ljudmila Novak, prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, dekan Dekanije Lenart Marjan Rola, pisatelj Tone Partljič ter pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner. Za kulturni program so poskrbeli Pevci ljudskih pesmi Zgornja Velka.
Župnijska knjižnica ima za kraj gotovo velik zgodovinski pomen, saj je Marija Snežna poznana kot literarno in kulturno središče na obrobju naše domovine. Že od ustanovitve župnije so tukaj delovali duhovniki tesno povezano s knjigo. Tudi med povabljeni gosti so bili avtorji knjig, ki so prav tako posvečene Mariji Snežni.
