V aprilski anketi Vox populi, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprla tretjina vprašanih. Reforma uživa največ podpore med mladimi in upokojenci, najmanj pa med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. Najbolj priljubljen ukrep je uvedba zimskega dodatka, najmanj pa zvišanje upokojitvene starosti.

Največ podpore za zimski dodatek, pa še le 41,6 %

Z reformo je dobro seznanjenih 25,1 odstotka vprašanih, delno seznanjenih 59,5 odstotka, 15,4 odstotka pa o njej ne ve ničesar. Med tistimi, ki so z reformo seznanjeni, jo podpira 33,3 odstotka, 45,8 odstotka ji nasprotuje, skoraj 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Da bi morali prispevki za pokojnine ostati enaki, meni 45,9 odstotka, da je treba prispevke znižati meni 26,4 odstotka vprašanih, da jih je treba zvišati pa 20,1 odstotka vprašanih.

Tisti, ki so z novelo seznanjeni, so odgovarjali še na nadaljnja vprašanja - ocenjevali posamezne ukrepe, ki jih novela prinaša. Največ podpore, kjer 41,6 odstotka vprašanih ukrep zelo podpira, je prejel zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov, ki bi se postopno dvignil na 250 evrov. Postopno zvišanje odmernega odstotka na 70 odstotkov pa zelo podpira 40,4 odstotka vprašanih.

Veliko nasprotnikov zviševanja upokojitvene starosti

Največ nasprotovanja pa je poželo postopno zviševanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let, ob 40 letih pokojninske dobe, ki mu zelo nasprotuje 33,3 odstotka vprašanih. Sledi postopno zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let ob vsaj 15 letih zavarovalne dobe, ki mu zelo nasprotuje 32,3 odstotka vprašanih, 31,5 odstotka pa zelo nasprotuje tudi temu, da bi za izračun pokojninske osnove štelo 40 zaporednih in najugodnejših let.

Najbolj razdeljeno je mnenje pri ukrepu usklajevanja rasti pokojnin z inflacijo, kjer največ vprašanih ukrepa niti ne podpira in mu niti ne nasprotuje (22,7 odstotka).

Slovenci prepričani, da gre le za manjše popravke, ne za bistvene spremembe

Večina vprašanih meni, da gre za manjše popravke sistema – takšno mnenje ima 63,8 odstotka sodelujočih, le četrtina pa meni, da gre za bistvene spremembe. Kar 35,7 odstotka vprašanih ocenjuje, da je reforma bolj v škodo zaposlenim, le 13,6 odstotka vidi koristi za delodajalce, tretjina pa jo dojema kot kompromis.

Kot so navedli na Dnevniku, so z reformo v povprečju najbolje seznanjeni stari od 46 do 60 let, glede na zaposlitveni status pa po slabi seznanjenosti izstopajo nezaposleni. Predlagane ukrepe najbolje poznajo volivci Levice, med katerimi jih je 36 odstotkov odgovorilo, da so dobro seznanjeni, sledijo volivci SDS, ki reformi tudi najostreje nasprotujejo, navaja časnik.

Posameznim predlaganim ukrepom so v povprečju najvišje ocene namenili mlajši od 30 let oziroma dijaki in študenti, ki reformo tudi nadpovprečno podpirajo. Med starimi do 30 let jo podpira 46 odstotkov vprašanih, med anketiranimi dijaki in študenti pa kar 52 odstotkov. Nasprotno je najslabše ocene dobila med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. V starostni skupini od 31 do 45 let reforme ne podpira kar 60 odstotkov vprašanih, 55 odstotkov pa ne v skupini starih od 46 do 60 let. Ne podpira je 52 odstotkov zaposlenih in 63 odstotkov nezaposlenih. Med starejšimi od 60 let in upokojenci je, podobno kot med mladimi, delež podpornikov večji od deleža nasprotnikov, še navaja časnik.

Kaj pa kaže raziskava glede podpore strankam?

Javnomnenjska raziskava Vox populi za Dnevnik je medtem pokazala skorajšnje izenačenje političnih blokov. Če bi bile volitve to nedeljo, bi slavila SDS z 24,3 odstotka podpore, sledita Gibanje Svoboda z 17,2 odstotka in SD s 7,3 odstotka. V parlament bi se prebili še Levica (6,5 %), NSi (5,3 %) ter Demokrati Anžeta Logarja (4,7 %). Pod parlamentarnim pragom ostajata Vesna in SLS.

Tokrat je bilo neopredeljenih volivcev manj kot pretekli mesec, 21,3 odstotka vprašanih (marca 25,1 odstotka), 3,4 odstotka jih ne bi volilo (marca 4,3 odstotka). Da bi volilo druge stranke, je odgovorilo 6,1 odstotka vprašanih, med njimi pa so našteli stranke Resni.ca, potencialno stranko Vladimirja Prebiliča, Levo krilo, Glas upokojencev, SNS, Piratsko stranko, Zelene Slovenije, Konkretno, DeSUS, Stranko R. Vodeba, LMŠ, Fokus in Povežimo Slovenijo.

Če rezultate preračunamo v sedeže, bi SDS prejela 33 poslanskih mest, Gibanje Svoboda 23, SD 10, Levica devet, NSi sedem in Demokrati šest. Desnosredinski blok (SDS, NSi, Demokrati) bi tako imel 46 poslancev, levosredinski (Svoboda, SD, Levica) pa 42.

Večina še vedno meni, da vlada ni uspešna

Delo vlade ocenjuje kot uspešno 36,1 odstotka vprašanih – kar je majhen porast v primerjavi z marcem. A kljub temu 59,2 odstotka meni, da vlada ni uspešna. Med volivci Svobode vlada uživa skoraj stoodstotno podporo, medtem ko jo podpira le desetina volivcev NSi in dva odstotka podpornikov SDS.

Agencija Ninamedia je javnomnenjski raziskavi za Dnevnik izvedla med 14. in 16. aprilom. V raziskavi o podpori pokojninski reformi je sodelovalo 700 anketirancev. 511 jih je bilo z njo dovolj seznanjenih, da so lahko odgovarjali na nadaljnja vprašanja. V raziskavi glede podpore strankam pa je sodelovalo 700 anketirancev.

Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji Vladimir Prebilič, Matjaž Han, Urška Klakočar Zupančič in Anže Logar. Premier Robert Golob je na devetem mestu, Janez Janša pa na osemnajstem.