Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na območju s površino okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Nevihte, ki prizadenejo območje s površino okoli treh kvadratnih kilometrov, se pojavijo nekajkrat na leto, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.
“Vlada se zaveda, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov, vendar zaščitnih mrež ni mogoče postaviti na vseh površinah,” navajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Letalska obramba pred točo
Letalska obramba pred točo se izvaja na podlagi dvoletnih sklepov vlade o izvajanju obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. V letu 2020 je vlada sprejela sklep, na podlagi katerega je omogočeno izvajanje ukrepa v letih 2020 in 2021. Letos je protitočno letalo, ki vzleta iz mariborskega letališča, posredovalo 23-krat, za boljšo zaščito pa bi potrebovali vsaj dve letali in lasten radar.
V skladu s sklepom Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.
Letos je protitočno letalo, ki vzleta iz mariborskega letališča, posredovalo 23-krat, za boljšo zaščito pa bi potrebovali vsaj dve letali in lasten radar.
V letu 2020 je bila izbrana ponudba v višini 257.915,88 evrov z DDV, od tega ministrstvo prispeva 86.878,10 evrov. K skupnemu javnemu naročilu je v letu 2020 pristopilo 58 občin. V proračunu za leto 2020 je bilo načrtovanih 87.582,00 evrov, z rebalansom se zagotavlja že navedeni prispevek ministrstva, za leti 2021 in 2022 pa bi namenili po 88.646,00 evrov za vsako leto.
Država bo kmetom sofinancirala zavarovalne premije
Med preventive ukrepe za preprečitev/blažitev posledic neugodnih vremenskih razmer na ministrstvu uvrščajo tudi zavarovanje in sofinanciranje zavarovalnih premij.
“Najbolj učinkovit ukrep, s katerim lahko nadomestimo vsaj del izgube, je zavarovanje. Država si zato prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva zavarovala kmetijske pridelke z dvigom sofinanciranja zavarovalnih premij. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je v zadnjih letih, po letih zniževanja, postopno dvigoval,” še navajajo na ministrstvu.
Za leto 2020 je v sprejetem proračunu predvidenih 3.853.200 evrov pravic porabe za sofinanciranje zavarovalnih premij. Nedavno sprejeti rebalans proračuna za letošnje leto sredstva za ta namen dviguje na 4.853.200 evrov. V predlogih proračunov za leti 2021 in 2022 pa želijo sofinanciranju zavarovalnih premij nameniti 5.450.000 evrov.
