Predlog pokojninske novele, ki je v javni obravnavi, ohranja obvezno pokojninsko zavarovanje kot temelj varnosti dohodka v starosti. Prav je, da se upokojitvena starost zvišuje, saj živimo dlje, je za STA ocenil Grega Strban s pravne fakultete v Ljubljani. Medtem pa daljšanje obračunskega obdobja niža pokojninsko osnovo, je opomnil.

Smiselno bi bilo razbremeniti ženske, ko to potrebujejo

Predlog ohranja obvezno pokojninsko zavarovanje kot temelj varnosti dohodka v starosti, saj strukturne reforme denimo v obliki obveznega drugega stebra ali navideznih pokojninskih računov, ki krnijo solidarnost kot temelj ustavne pravice do socialne varnosti, ne potrebujemo, meni predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na pravni fakulteti Strban.

Predlog bi bil lahko medtem po njegovi oceni bolj ambiciozen pri zagotavljanju enakih možnosti moških in žensk v delu, ki se nanaša na znižanje starostne meje. Ta se za ženske po njegovih besedah lahko zniža bolj kot za moške. Vendar bi bilo verjetno bolje izenačiti možnosti za znižanje starostne meje, predvsem ženske pa razbremeniti tedaj, ko razbremenitev potrebujejo, tako denimo v času skrbi za otroke, ne pa šele ob upokojitvi, ko so otroci že odrasli, je navedel.

Upokojitvena starost predstavlja dogovor v družbi

Predlagana prehodna obdobja se mu zdijo ustrezno dolga. Tako se bo denimo zahtevana upokojitvena starost zviševala šele od leta 2028, in sicer le za tri mesece letno. Tudi ustavno sodišče po njegovem pojasnilu ugotavlja, da pokojninski sistem ne prenese hitrih in radikalnih sprememb.

Upokojitvena starost danes predstavlja dogovor v družbi, od katere starosti se ne zahteva več ekonomska aktivnost in se oseba lahko, v nekaterih državah pa se celo mora upokojiti. "Prav je, da se upokojitvena starost zvišuje, saj živimo dlje in smo lahko dlje ekonomsko aktivni. Prav pa je tudi, da se lahko tisti z daljšo pokojninsko dobo upokojijo prej kot tisti s krajšo," je prepričan.

Konvencija Mednarodne organizacije dela o minimalnih normah socialne varnosti sicer določa, naj upokojitvena starost ne preseže 65 let, a tudi, da je lahko višja ob upoštevanju zmožnosti za delo starejših oseb v posamezni državi.

Slovenija pa ni prva, ki bi predpisala upokojitveno starost nad 65 let. Po podatkih Vzajemnega informacijskega sistema o socialni varnosti EU tako postopno zvišujejo upokojitveno starost na 67 let denimo Belgija, Nemčija in Italija. Grčija zvišuje na 67 let oziroma pri daljši pokojninski dobi na 62 let. Danska zvišuje celo na 69 let. Po drugi strani pa več držav ohranja ali povišuje starost na 65 let, je omenil.

Podaljševanje obračunskega obdobja znižuje pokojninsko osnovo

Ob predlogu za podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove na najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer naj bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili, je spomnil, da je argument za podaljševanje večja sorazmernost med vplačanimi prispevki in pokojnino. "Hkrati je to seveda način zmanjševanja pokojninske osnove in s tem končnega zneska pokojnine. Zaslužek je običajno precej nižji na začetku kot na koncu kariere," je opomnil.

Obdobje se je v zadnjih desetletjih podaljševalo z desetih zaporednih najugodnejših let na 18 in nato 24, zdaj pa naj bi znašalo že 35 let. Kot je dodal, nekateri avtorji ugotavljajo, da je takšen režim manj ugoden za osebe, ki imajo prekinitve v karieri in obdobja, ko pridobivajo nižji dohodek tudi zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. V obeh primerih so lahko prizadete predvsem ženske, ki skrbijo za otroke in druge družinske člane in bi lahko bile zato posredno diskriminirane, je posvaril. Taka rešitev torej po njegovem opozorilu znižuje standard pravice do socialne varnosti.

Na vprašanje, ali bo postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov odtehtalo znižanje pokojnin zaradi daljšega obračunskega obdobja, odgovarja, da je to stvar izračuna. Vsekakor pa se mu zdi predlaganih 70 odstotkov bolj realnih, kot je bilo v preteklosti denimo 85 odstotkov, "saj ni več izgube pri valorizacijskih količnikih, s katerimi so se preračunavali pretekli dohodki na leto pred upokojitvijo".

Usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin je značilno za socialne pomoči

Pri predlaganem načinu usklajevanja pokojnin, po katerem bi čedalje bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in čedalje manj rast plač, opozarja, da usklajevanje z rastjo plač odraža ekonomski položaj upokojencev. Ti so v času ekonomske aktivnosti prispevali k rasti plač in bruto družbenega proizvoda in naj bi zato uživali sadove tega tudi po upokojitvi.

Usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin je medtem predvsem značilno za socialne pomoči, ko ljudje nimajo dovolj sredstev za preživetje. "Z večjim upoštevanjem rasti cen življenjskih potrebščin se pokojnine približujejo naravi socialnih pomoči, čeprav to seveda niso in ne smejo postati," je poudaril. Vprašanje je, če bo napovedana uvedba božičnice v celoti odtehtala nižje usklajevanje pokojnin, je podvomil.

STA