V Upravi RS za javna plačila so danes potrdili, da je podjetje Gen-I 20 milijonov evrov marca 2022 nakazalo KDD, ne fizični osebi. V upravi so ob tem analizirali vse transakcije od leta 2014 do danes in ugotovili, da je do tovrstne napake prišlo še v 11 drugih primerih pri sedmih subjektih.

Napake tudi pri mariborskih podjetjih

Generalna direktorica uprave za javna plačila Urška Kos je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani potrdila sredine navedbe trgovca z elektriko Gen-I, da njihovo nakazilo marca 2022 v znesku 20 milijonov evrov ni šlo na račun neznane fizične osebe, temveč na račun Centralno klirinške depotne družbe (KDD).

Kot je povedala, so se preiskave primera lotili takoj, ko so nanj opozorili mediji. Do napake je po njenih besedah prišlo zato, ker podatki o računu prejemnika niso bili vidni v Registru transakcijskih računov. Sistem uprave je zato omenjeno transakcijo prepoznal kot transakcijo, ki pripada fizični osebi. V upravi so, tako Kos, nemudoma začeli preverjati vse podatke od leta 2014, ko so začeli javno objavljati te transakcije, in ugotovili, da primer Gen-I ni osamljen.

Do vseh napak je prišlo med septembrom 2021 in avgustom 2022, pri čemer je bila ena transakcija višja od 32 milijonov evrov.

Izkazalo se je, da je bilo v dobro istega računa pri KDD v obravnavanem času opravljenih 51 transakcij, tovrstno napako pa so prepoznali še v 11 primerih pri sedmih različnih subjektih. Generalna direktorica uprave jih je pri tem omenila šest, in sicer Slovenski državni holding, Modro zavarovalnico, Dars, Pošto Slovenije, Pogrebno podjetje Maribor in Javni holding Maribor.

KPK, uprava za javna plačila in Ajpes po odkriti napaki v ustanovitev delovne skupine

Predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Uprave RS za javna plačila in Ajpesa so se po razkritju napačno označenih nakazil podjetja Gen-I in drugih subjektov na sestanku dogovorili, da v bodoče natančno identificirajo možne kritične situacije. Oblikovali bodo mešano delovno skupino, ki se bo intenzivno ukvarjala s takimi primeri.

Predsednik KPK Robert Šumi je na novinarski konferenci po današnjem sestanku v Ljubljani ponovil, da je cilj prenovljene aplikacije Erar "še izboljšati preglednost in transparentnost ter odgovornost razpolaganja z javnim denarjem".

Kot je izpostavil, Erar prikazuje ogromno količino podatkov, ki jih KPK pridobiva od različnih državnih organov. Ti po njegovih besedah svoje delo opravljajo profesionalno, zato niso dvomili o pravilnosti njihovih podatkov, se pa "seveda dogajajo napake". To je predvidel tudi zakonodajalec, ki je zato predpisal, kako ravnati v tem primeru, je pojasnil.

Krepitev transparentnosti pri razpolaganju z javnimi sredstvi

"Zagotovimo vam lahko, da namen Erarja ni prikazovanje napačnih, temveč prikazovanje pravilnih podatkov. Erar je bil, je še vedno in tudi bo zanesljiva, verodostojna aplikacija," je zatrdil Šumi. Dodal je, da bodo podatki, ko bodo popravljeni, "vsesplošno uporabni ter bodo krepili /.../ transparentnost, odgovornost in integriteto pri razpolaganju z javnimi sredstvi v Republiki Sloveniji".

Da so zavezani k transparentnosti podatkov, je zagotovila tudi generalna direktorica uprave za javna plačila Urška Kos. Ob tem je bila kritična do tega, da se kot krivca za napako navaja upravo. "Sistem je namreč kompleksen, v njem delujejo številni deležniki in se povezujejo med seboj. Tukaj je pomembno poudariti, da se vsak od nas, ki smo vključeni v ta sistem, brezpogojno zanaša na verodostojnost podatkov, ki jih pridobi od svojih kolegov," je dejala.

Novica o napaki je odjeknila, potem ko je KPK v sredo predstavila prenovljeno aplikacijo za prikaz porabe javnega denarja Erar, več medijev pa je nato poročalo o izjemno visokih nakazilih trgovca z elektriko Gen-I fizičnim osebam, pri čemer je en znesek presegel 20 milijonov evrov. Podjetje je v odzivu med drugim zapisalo, da je bilo marca 2022 zavezano izplačati glavnico za izdane obveznice, to pa potrdilo z izpisom potrdila o nakazilu.

STA