Višje so vrednosti holesterola, večja je verjetnost, da se bodo prej pojavili različni zapleti. Kakšni pa? Srčni infarkt, možganska kap in gangrena udov so le nekateri od številnih zapletov, ki so posledica hiperholesterolemije.

Kaj je holesterol in kakšna je njegova vloga v telesu?

Holesterol je voskasta, v vodi netopna snov, ki je nujna za normalno delovanje telesa. Je pomemben sestavni del celičnih membran, sodeluje v presnovnih procesih in je namenjena sintezi spolnih hormonov, vitamina D ipd.

Manjši delež holesterola v telesu izvira iz zaužite hrane, večina pa se ga sintetizira v jetrih. Velikokrat prej pomislimo na nevarnost holesterola kot pa na njegove koristne lastnosti. Ob njegovi omembi vsak najprej pomisli na bolezni, ki so povezane z aterosklerozo. To je proces nalaganja maščob v stenah žil, ki vodi v srčno-žilne zaplete, kot so možganska kap, srčni infarkt itd.

Ali obstajata dva holesterola – dober in slab?

Večji del holesterola nastane v jetrih. Ker ni topen v vodi, se v krvi veže na posebne beljakovine in z njimi tvori delce, ki jih imenujemo lipoproteini. Poznamo več vrst lipoproteinov, za prenos holesterola po krvi pa sta najpomembnejši dve. Lipoproteini nizke gostote (LDL) prenašajo holesterol iz jeter do celic. Odvečni holesterol se lahko kopiči na stenah žil, zato se lahko sčasoma zožijo.

Drugo ime za LDL je zato 'slabi holesterol'. Lipoproteini visoke gostote (HDL) prenašajo odvečni holesterol iz krvi in celic do jeter, kjer se razgradi in odstrani iz telesa. S tem prispevajo k manjši verjetnosti za razvoj bolezni srca in ožilja. Drugo ime za HDL je zato 'dobri holesterol'. V normalnih razmerah naše telo deluje tako, kot je treba. Težava pa nastane, ko je holesterola LDL v krvi preveč, holesterola HDL pa premalo. Takrat se kopičijo maščobe na stenah žil, zožijo žile in nastanejo številni srčno-žilni zapleti.

Kakšne so mejne vrednosti holesterola?

V medicini in farmaciji smo navajeni, da postavimo neke meje, ki povedo, katere vrednosti so še sprejemljive in katere so povišane. Tako je na primer pri krvnem tlaku, kjer smo si enotni, da je meja 140/90 mmHg. Pri holesterolu pa vrednosti, ki bi bila enotna za vse, ni. Priporočene vrednosti holesterola, ki veljajo za ljudi z nizkim tveganjem za srčno-žilne zaplete, so:

  • Skupni holesterol < 5 mmol/l
  • Holesterol LDL < 3 mmol/l
  • Holesterol HDL > 1 mmol/l

Pri ljudeh, ki imajo pridružene bolezni, npr. sladkorno bolezen, ali so že preživeli srčni infarkt, možgansko kap, si želimo še nižjih vrednosti holesterola LDL. Naš cilj torej je, da bi bilo holesterola LDL čim manj, holesterola HDL pa čim več.

Kateri dejavniki vplivajo na vrednosti holesterola?

Na vrednosti holesterola v krvi vplivajo:

  • nezdrava prehrana,
  • premalo telesne aktivnosti,
  • stres,
  • kajenje,
  • alkohol,
  • prekomerna telesna teža,
  • genetska predispozicija,
  • nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni jeter in ledvic, slabo delovanje žleze ščitnice),
  • nekatera zdravila (npr. glukokortikoidi, beta blokerji, kontraceptivi).

Več je prisotnih dejavnikov tveganja, večja je verjetnost za povišan holesterol v krvi.

Kaj storiti ob diagnozi povišanega holesterola?

Ali lahko holesterol znižamo brez zdravil?

Prvi pristop k znižanju holesterola je vsekakor sprememba načina življenja. Spremeniti je treba jedilnik, ki naj vsebuje čim manj ocvrte hrane, sladkorja, nasičenih maščobnih kislin (ki so v slanini, mlečnih izdelkih, masti ipd.) in soli ter čim več sadja, zelenjave in nenasičenih maščobnih kislin (npr. omega-3 in omega-6 maščobnih kislin).

Priporočljivo je uživanje vlaknin, ki jih najdemo v žitih, sadju, zelenjavi, stročnicah in raznih oreščkih, saj nam poleg znižanja holesterola pomagajo uravnavati telesno težo in dajejo občutek sitosti. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo predvsem v ribah in številnih rastlinskih oljih (npr. laneno in orehovo olje), so koristne pri zniževanju holesterola, hkrati pa zaščitno delujejo na srce. Redna telesna aktivnost prispeva k normalni telesni teži, znižanju holesterola LDL in povišanju holesterola HDL.

Priporoča se vsaj 30 minut telesne aktivnosti dnevno 5 dni v tednu. Koristno je že, če se namesto uporabe dvigala povzpnemo v višje nadstropje po stopnicah. Ali pa se v službo namesto z avtomobilom odpeljemo s kolesom. Ko nam je dolgčas, se je bolje kot pred televizor odpraviti na počasen sprehod po parku. Pri znižanju holesterola pomaga tudi izogibanje stresnim situacijam. Pri tem so lahko v pomoč številne sprostitvene tehnike, kot je meditacija. Zdravnik bo ob diagnozi povišanega holesterola svetoval še prenehanje kajenja in zmerno pitje alkohola.

Obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki lahko pomagajo pri uravnavanju vrednosti holesterola v krvi. Njihova glavna sestavina je rdeči kvasni riž, ki vsebuje monakolin K (naravni statin). Ta prehranska dopolnila so lahko v pomoč samo pri korigiranju vrednosti holesterola (pri mejnih vrednostih) in so učinkovita, dokler jih uživamo. Niso primerna za posameznike s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke ali kot nadomestilo za zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

Katera zdravila nam lahko zdravnik predpiše na recept ob diagnozi povišanega holesterola?

Na trgu je več zdravil, ki po različnih mehanizmih znižujejo holesterol in/ali trigliceride. Najpogosteje predpisana zdravila pri povišanem holesterolu so STATINI. Delujejo tako, da zavirajo nastajanje holesterola v jetrih. Različni statini se med seboj razlikujejo po moči učinka, različne pa so tudi jakosti zdravil. Bolniki si jih zato med seboj ne smejo posojati in primerjati. So varni in preizkušeni, saj se uporabljajo že več desetletij.

Številne raziskave so potrdile, da zmanjšujejo obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Stranski učinki se lahko pojavijo, a večinoma niso tako resni, da bi zdravljenje morali prekiniti. Najpogosteje se pojavijo bolečine v mišicah in sklepih. Ob nastopu neželenih učinkov se je treba posvetovati z zdravnikom, ki se lahko odloči za prilagoditev odmerka, zamenjavo statina ali celo uvede kombinacijo zdravil.

Uživanje grenivkinega soka lahko poveča koncentracijo statinov v krvi in s tem tudi verjetnost stranskih učinkov. Grenivki se je zato med zdravljenjem s statini treba izogibati. Druga tarčna točka zdravil je zaviranje absorpcije holesterola v črevesju. Na tak način deluje učinkovina ezetimib. Pri bolnikih, ki ob zdravljenju s statini ne dosežejo ustreznih vrednosti holesterola, je smiselno poskusiti z dodatkom ezetimiba.

Prednost kombinacije je še, da se s tem izognemo uporabi najvišjih odmerkov statinov, ki bi povečali verjetnost stranskih učinkov. Pri bolnikih, ki statinov ne prenašajo, je možno uživanje ezetimiba kot samostojnega zdravila, a je učinkovitost v tem primeru nekoliko manjša.

Zdravila iz skupine fibratov so učinkovitejša pri zniževanju ravni trigliceridov v krvi. Zvišujejo tudi vrednosti holesterola HDL. Zadnja skupina zdravil, ki jo velja omeniti, so še zaviralci PCSK9. Ti so zelo učinkoviti pri zniževanju holesterola LDL, a jih zaradi strožjih omejitev pri predpisovanju lahko prejmejo le nekateri pacienti.

Vsa zdravila, ne glede na način njihovega delovanja, zmanjšajo pojavnost srčno­žilnih dogodkov. Učinkovita so samo, če jih uživamo redno in največkrat do konca življenja. Ob zdravilih je zelo pomembno uvesti tudi zdravo prehrano in redno telesno aktivnost, saj lahko le tako dolgoročno vzdržujemo normalne vrednosti holesterola.

Kdaj ste nazadnje preverili vrednost svojega holesterola?

Vsak odrasel naj bo seznanjen z vrednostmi maščob (skupni holesterol, holesterol HDL, holesterol LDL in trigliceridi) v svoji krvi. V primeru normalnih vrednosti je priporočen pregled holesterola vsakih pet let, če je holesterol povišan, pa pogosteje, in sicer po dogovoru z zdravnikom. Pogostejši pregled holesterola je pomemben tudi pri ljudeh, ki imajo več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Za meritev holesterola lahko prosimo osebnega zdravnika ali pa se za merjenje naročimo v najbližji lekarni.

Kaja Tuškei, mag. farm.

Lekarne Maribor

Strokovno vsebino zagotavljajo Lekarne Maribor